Revija Joker - Kaj bi bilo, če ...

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kaj bi bilo, če ...

Definicija
Iz te potrebe se je razvila samostojna veda s številnimi podvejami, alternativna zgodovina imenovana. Kot je pričakovati, so angleško govoreči narodi tudi tu pionirili, zato je izraz 'alternate history' odondod bolj ali manj dobesedno prevajan v druge jezike. Kot vedno so izjema le Francozi, ki imajo svojo spaked­ranko 'uchronie'. Čeprav veda ni in nikoli ne bo pov­sem znanstveno utemeljena, se je poslužujejo v različnih političnih, vojaških in znanstvenih ustanovah. Na podlagi določenih ugotovitev iz podrobnih analiz scenarijev alternativne zgodovine je moč do neke me­re predvideti odvijanje dogodkov v prihodnosti, preden se odločimo za ukrepanje. Tipičen primer upo­ra­be te vede v praksi so učne ure na vojaških akademijah. Gojencem vtepajo v glavo pomembne bitke v per­­mutacijah sorte 'kaj bi bilo, če ...' ravno zato, da se bodo znali nekoč v prihodnosti pravilno odločiti.

Konferenca na Jalti. Tam se je delala sodobna geografija in zgodovina. Samo par drugače obrnjenih besed bi spremenilo prihodnost vsega sveta.

Ampak več o 'znanstvenosti' vede najdete v okvirčku, kajti rdečo nit članka si zasluži nekaj drugega. Verjetno ni treba poudarjati, da je fenomen alternativne zgodovine postal zlata žila znanstvenofantastične umet­nosti. Dnevno jo srečujemo v literarnih delih, te­le­viziji, kinematografih, čak v gledališču ali operi bi se kaka našla, da o tistih v obliki iger na vašem trdem disku ne razpravljamo. Glavna značilnost tovrstnih del je, pazi zdaj to, da se dogajajo v zgodovini, ki je je bila do neke točke enaka naši, od te točke naprej pa nič več. Ta točka je tako posebna, da ima svoje ime - točka delitve oziroma cepitve (point of divergence). Če te točke ni, se pravi, da obstajata vsaj dva svetova vzporedno, imamo opraviti z zelo podobno ZF-podsmerjo, paralelnimi svetovi. Prav tako ne gre sem mešati del, ki opisujejo bližnjo prihodnost, ko so bila napisana, pa je ta sedaj že preteklost. Orwelov 1984, na primer. S tem se ukvarja paleofuturologija.
Kakorkoli, alternativna zgodovina je samo logična nadgradnja enostavne misli 'kaj bi bilo, če ...', ki se nam odvrti v glavi večkrat na dan. Če te misli uredimo in jih nadgradimo z domišljijo ter veliko znanja o preteklosti in sedanjosti, lahko dobimo samosvoje in zelo fleksibilno umetniško delo.

Evo, lep primer potencialne točke delitve. Kaj bi bilo, če bi Zidane ne spustil tiste čelne? Še bolje – kaj bi bilo, če bi jo spustil tudi sudiji?

Kaj bi bilo, če ... objavljeno: Joker 175
februar 2008