Revija Joker - Grško-perzijske vojne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Grško-perzijske vojne

Salamina
Vzporedno s Termopilami sta nasprotnika bila še bitko na morju, in sicer ob severni obali otoka Evbeja. Del perzijske flote, ki je hotel pretentati atensko ladjevje pod vodstvom Temistokla, se je ujel v lastno past, saj ozek preliv med otokom in celino ni bil primeren za hitro manevriranje dvestotih težkih ladij. Kolikor jih niso potopile hitre grške troveslače, je delo dokončala nevihta. Perzijska mornarica v svojih osvajanjih očividno res ni imela sreče z naravo. Atenci so se po spopadu umaknili na jug oziroma na obalo Aten, saj so izvedeli za padec Termopil. Z ladjami so evakuirali prebivalstvo Atike na sosednje otoke in deželo prepustili sovražniku. Perzijci so se nemilostno znesli nad vsemi mesti na poti, nad Platajo, Tespijo in nazadnje še nad Atenami, ki so bile od opustošenja pred desetimi leti komaj dobro obnovljene. Vzporedno jim je sledilo barčevje, ki je od začetnega poldrugega tisoča sedaj štelo le še okoli 600 plovil. Še vedno je bilo to dvakrat več od grškega. Heleni niso bili složni v nadaljnji taktiki. Peloponeške države so ponovno zagovarjale utrdbo pri Korintu, medtem ko je Temistokel hotel najprvo poraziti mornarico in s tem pretrgati oskrbo kopenskih sil. Z ukano je pripravil Perzijce do tega, da so z vsemi svojimi okornimi ladjami zapluli v ozek del med Pirejem in otočkom Salamino.

Vojaške ladje starega veka so bile namenjene le zaletavanju. Trireme so tri vrste veslačev pognale do deset vozlov.

Pomorske bitke tistega časa so potekale slično kopenskim: obe strani sta jurišali ena na drugo in čeprav so lokostrelci in suličarji prispevali svoje, je bilo ladjo mogoče potopiti le z zaletavanjem. V ta namen so bili premci opremljeni z mogočnimi ovni. Kakih bojnih strojev oziroma lučal tedaj še niso poznali, kot tudi ne tako imenovanega grškega ognja. Za potisno silo so sicer neprestano skrbeli veslači, vendar je veter prav tako odigral pomembno vlogo. Grki so tisti čas očitno veliko darovali Eolu, bogu vetra, saj so imeli z njim preklemano srečo. Poleg tega so bile njihove trireme v vseh pogledih v prednosti. Bile so manjše in nižje, kar jih je naredilo hitrejše in okretnejše ter bolj stabilne v valovih v primerjavi z visokimi feničanskimi galejami, ki so tvorile glavnino perzijske pomorske moči.
Prva je šla na dno perzijska ladja, kar je branilcem dalo dodatnega zanosa. Ko ji je sledil še poveljniški brod, je med napadalci zavladala zmeda. Ladjevje se je neurejeno, brez manevrskega prostora nakopičilo v ožini in postalo lahek plen za Grke. Najmanj dve stotinji so jih potopili in prav toliko poškodovali. Kserks, ki se je pred bitko povzpel na bližnjo goro, da bi bil priča triumfu svojih ladij, je z grozo v očeh opazoval njih uničenje. Od besa je nato porezal glave vsem feničanskim kapitanom.

Grško-perzijske vojne objavljeno: Joker 165
april 2007