Revija Joker - Grško-perzijske vojne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Grško-perzijske vojne

Termopile
Dogajanje v ožini Vročih vrat poleti 480 pr.n.š. nam je znano samo iz Herodotovih zapiskov in Frank Miller, avtor stripa ter posledično filma 300, je po njem povzel vsa znana dejstva, vključno z znamenitima odgovoroma "Pridite in vzemite!" na Kserksovo zahtevo po predaji orožja in "Se bomo pa borili v senci!" na grožnje, da bodo perzijske puščice prekrile

Takle spomenik so postavili Leonidasu v Korintu, seveda z njegovimi proslavljenimi besedami.
nebo. Stavka dandanašnji uporabljata dva polka grške vojske v uradni insigniji. Zgodbe (in film) nadalje govorijo takole. Najprej se je hotelo skozi prehod, širok nekaj metrov, prebiti 10.000 sovražnikov, a so jih Špartanci z zavezniki gladko premagali. Nato je Kserks poslal v boj še dvakrat toliko mož, ki so jih njihovi vodje za motivacijo celo bičali, toda grška falanga je z minimalnimi izgubami gladko prestregla tudi ta val. Orkov, nosorogov in slonov Perzijci niso imeli (čeprav so za ustrahovanje konjenice včasih uporabljali kamele, vendar ne v tej bitki), so pa elitne vrste tako imenovanih 'nesmrtnih' iz filma resnične, le da je bila njihova nazivna nesmrtnost zgolj slabo pogrčenje perzijskega naziva za imperialno stražo. Drugače je šlo za lahko pehoto, ki so jo smeli sestavljati le avtohtoni Perzijci. Da so nesmrtni še kako premagljivi, so pokazali že v bitki na maratonskem polju, in tudi tukaj se niso izkazali, saj so se zvečine pridružili grmadam trupel. Teh je bilo toliko, da so baje Grki čez noč iz njih postavili prav pravcat zid. Lahko si predstavljamo, kako je stena iz tisočih kadavrov vplivala na moralo sovražnika, ki je naslednji dan zopet zaman naskakoval utrjeno ožino.
Videti je bilo, da Perzijcem ni pomoči. Številčna premoč zaradi terena ni zalegla in helenska naveza je gladko odbila vsak njihov napad. Vzdržati jim je bilo treba le še kratek čas, saj so bile okrepitve že na poti. Toda dejanje enega samega človeka je povsem spremenil

Leonidasov izrek 'molon labe' - pridite in vzemite - je v znaku grške vojske. Dukova varianta je bila 'Come and get some!' in 'It is time to kick ass and chew kebab, and I am all out of kebab!'.
o potek bitke. Lokalec Efialt - če je bil grbav, Herodot ne pove - je v upanju na nagrado Kserksu povedal za kozjo stezico čez gore, ki je Perzijce pripeljala Leonidasu za hrbet. Špartanski kralj je še pravi čas ukazal umik četam vseh ostalih mest, sam pa se jim je odločil kriti hrbet in zadržati sovraga, kolikor se je dalo, kajti na odprtem Grki proti konjenici niso imeli možnosti. Po Herodotovemu pričevanju je umik krilo še 700 Tespijcev. V eni najbolj znamenitih bitk do zadnjega diha so večinoma pod točo strelic padli vsi branitelji, vključno z junaškim Leonidasom. Perzijski vladar je dal njegovo truplo obglaviti in ga pribiti na razpelo.
Od legendarne tristotice je preživel samo Špartanec Aristodemus, ki ga je njegov vodja zaradi poškodbe očesa skupaj z glavnino poslal domov. V rodnem mestu so ga sprejeli kot šlevo in ga izobčili, na Efialtovo glavo pa so Grki razpisali tiralico. Bridki meč je okusil deset let kasneje, dočim perzijskega zlata ni nikoli videl. V moderni grščini njegovo ime uporabljajo kot sopomenko za izdajalca, enako kot mi izraz kvizling.

Poltretje tisočletje za naravo sicer ni velika doba, vendar so čas, potresi in reka, pa tudi človek, tisti kos Termopil, kjer je bil včasih ozek prehod, precej spremenili in razširili. Od tam je tudi ta spomenik.

Grško-perzijske vojne objavljeno: Joker 165
april 2007