Revija Joker - Grško-perzijske vojne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Grško-perzijske vojne

Prva vojna
Videč približujočega se sovraga so Atenci poklicali na pomoč Šparto, a na njihovo nesrečo so Špartanci ravno pričeli s karnejskim festivalom v čast Apolonu. Pravila so velela, da se v času praznovanja ne sme vojevati, marveč je treba počakati na naslednjo polno luno. Atenam je na pomoč priskočilo le sosednje mesto Plataje. Okoli devet tisoč grških suličarjev se je na

Od takih atenskih suličarjev so jih Perzijci pri Maratonu dobili po p ... Špartanci so imeli večje ščite z izrezom za tiščanje sulice na plano. Na www.helenic-art.com lahko za 2000 $ nabavite hoplitsko opremo, nakar se našemljeni na avtobusu derete enovrstičnice iz filma.
maratonskem polju srečalo z osvajalcem. Perzijci so bili kljub temu, da so po nepotrebnem razdelili svoje sile, katerih del so poslali nad Eretrijo, še vedno v premoči. Toda Grki so imeli skozi vso vojno ključne adute: borbo za svobodo, dobro preskrbo, poznavanje terena in konec koncev bolje izurjeno ter opremljeno vojsko in pametnejše generale. Perzijske čete so po drugi plati tvorili slabo motivirani, neusposobljeni naborniki iz zavzetih dežel, katerih taktika je slonela na kombinaciji lokostrelcev in konjenice. Ta naveza v grškem primeru ni zalegla, kajti hoploni, težki ščiti, po katerih imajo hopliti ime, so bili dobra obramba pred strelicami. Povrhu so imeli soldati zelo učinkovite dolge sulice, primerne tako za obrambo pred konji kot za pikanje sovražnikov z varne razdalje. Vse to in še zvijačna taktika s plitko falango, a močnimi boki je botrovala, da so Atenci v bitki pri Maratonu maloštevičnosti navzlic slavili. Da je mesto izvedelo za zmago, je bil zaslužen brzec Fedipij, ki je neumorno tekel domov, sporočil novico in izdihnil. Vsaj tako pravi legenda, saj različni spisi navajajo raznolika, nasprotujoča si dejstva. No, ne glede na moderne skepse dobrih štirideset kilometrov dolg maratonski tek, ki so ga utemeljili in ponovili na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah, izhaja od tod.
Izid bitke je imel velike moralne posledice na obeh straneh. Darej dotlej še ni doživel poraza na kopnem in do konca svojega življenja - naslednja štiri leta - je opustil misel na Grčijo. Drugo stran pa je zmaga povezala. Čeprav so bile mestne državice zaradi neprestanih notranjih nemirov politično nestabilne, so vse podprle skupni cilj. Narodna zavest je bila na višku in medtem ko je Šparta urila pehoto, so Atene prvenstveno skrbele za mornarico.

Po maratonski bitki so Atenci v Delfih postavili zakladnico za dragocenosti, ki so jih Perzijci pustili za seboj. Stavbo so restavrirali, vendar noben od jonskih stebrov ni originalen. V okrajnem muzeju je mogoče videti nekaj od tam ohranjenih gravur o pustolovščinah Herkula in Tezeja.

Grško-perzijske vojne objavljeno: Joker 165
april 2007