Revija Joker - Grško-perzijske vojne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Grško-perzijske vojne

Prologos
Povod za začetek pohoda je bila atenska pomoč bratskim jonskim mestom v Mali Aziji. Ta so se namreč uprla perzijski nadvladi, ki je od podjarmljenih narodov terjala velik davčni tribut. Poleg tega sta bili ureditvi nezdružljivi: Perzija je imela tipičen starodoben avtokratski režim, dočim se je v večini grških mest že razvijala demokracija z ljudskimi vladami. Vojaška odprava, ki jo je leta 494 pr.n.š. vodil kralj Darej, je sicer zadušila upore in zavzela nekaj dodatnih otokov, toda na severu Egejskega morja so perzijsko floto pričakali gromi in strele ter jo v celoti potopili. V Zgodbah znamenitega očeta zgodovine in prvega kronista grško-perzijskih vojn

Herodot, živeč v sredini petega stoletja pr.n.š., je z Zgodbami pričel zgodovinopisje. Napisal je devet knjig z naslovi po muzah.
, Herodota (čeprav se je rodil šele 480 pr.n.š.), je Pozejdon k sebi poklical tristo sovražnih veslač z 20.000 možmi. Na žalost so Herodotove številke često vprašljive, če ne kar močno zapretiravane. Pisal je namreč na podlagi ustnih izročil več desetletij po dogodkih, zato so se vmes dejstva izkrivila in junaštva zmagovalcev napihnila. Za nameček je v svoja čisto resna poročila nemalokrat vključil božja posredovanja in bajeslovna bitja. Druga stran poročevalcev ni imela oziroma so se reportaže izgubile v pesku časa.
Perzijski kralj je po neslavni nezgodi poskusil z diplomacijo. V grška mesta je odposlal sle, ki so v zameno za mir zahtevali zemljo in vodo. Ta elementa sta bila v zoroastrstvu, perzijski religiji, simbola podložništva, zato ni čudno, da je večina glasnikov pristala na dnu vodnjakov. Slednje so Perzijanci vzeli kot nedvoumno vojno napoved, zato so naslednja štiri leta pospešeno skoblali nove ladje, baje kar šeststo njih, in jih 490. pr.n.š. poslali naravnost na Atiko. Polisa Atene in Eretrijo so hoteli kaznovati za poprejšnjo pomoč jonskim rojakom v uporih. Kolikšna je bila resnična moč napadalcev, so si neenotni tako grški in rimski kot sodobni zgodovinarji. Navedbe segajo od šestdeset do šeststo tisoč mož. Zgornje skrajnosti so seveda v bukvah zmagovalcev, dočim so realne ocene petmestne. Vsekakor je bila to mogočna soldateska. Za primerjavo: samo največja grška mesta so se lahko pohvalila z več kot deset tisoč vojaki.

To je vse, kar je ostalo od znamenitega delfskega Apolonovega templja, v katerem so svečenice, pitije imenovane, dajale dvoumne prerokbe grškim kraljem.

Grško-perzijske vojne objavljeno: Joker 165
april 2007