Revija Joker - Načrt za um

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Načrt za um

Iz nič v neskončnost












Uvodni potek dneva univerze se z današnjikom ne zaključi. Če smo v zadnjih štirih sekundah eksponentno poselili Zemljo in nekajkrat orenk dvignili strmino napredka (eksponentna rast eksponentne rasti, hehe), bo naslednja stotinka sekunde še bolj fascinantna. Poznate Moorov zakon? Ta pravi, da se vsaki dve leti število tranzistorjev na enem čipu podvoji, kar precej dobro drži za zadnjih štirideset let. Raymond Kurzweil, priznan ameriški inovator in futurist, je trend potegnil še dalje in pokazal, da taka rast drži tudi za prejšnje tehnologije, z elektromehanskimi vred. Še več, eksponentna rast je globalni trend na množici področij. Vsak izum, ki opazno spremeni naša življenja, vedno hitreje začne uporabljati večina ljudi. Telefon je potreboval 35 let, da ga je pograbila četrtina Američanov, televizija 25, računalniki 15, internet le sedem. In tako naprej ter nazaj. Če si je kolo za prodor vzelo tisoč let, bomo tehnološke nujnike naslednje dekade verjetno vzeli za svoje v letu ali dveh. Eksponentno se povečujejo število spletnih strežnikov, količina preučenih človeških genov na leto, prostornost pomnilnikov in trdih diskov ter hitrost prenosa informacij po kablovju in brezžično. Ko bereš Kurzweilove članke, se ti itak zdi, da pospešujejo vse stvari na svetu - razen kakovosti iger. V naslednjih sto letih ne bomo tehnološko napredovali toliko kot v prejšnjem stoletju, temveč bliže napredku prejšnjih 20.000 let skupaj.

Velika večina streljank se močno poslužuje predprocesiranja iskanja poti. Kje je dober zaklon in slično, oblikovalci določijo kar ročno.













Umetna inteligenca bo čez nekaj deset let v vsej tej zgodbi igrala pomembno vlogo. Vzemimo nevronske mreže, o katerih si nadrobneje preberite v okvirčku, in možgane poenostavimo do te mere, da so nevroni le preklopni elementi - tranzistorji. Evolucija je v milijardi let življenja poskrbela za naravni napredek od enoceličarjev do sto milijard živčnih celic v človeških možganih. Na drugi strani imamo danes Intelov čip core 2 s slabimi 300 milijoni elementov. Če bo Moorovo predvidevanje zdržalo dovolj dolgo,

Prizor iz nujnega ogleda prikoličnega dela ploščkov je vzdušen žarek upanja za vojske z dobro merico inteligence.
bomo okoli Jokerja 200 leta 2010 že opisali procesor z milijardo tranzistorjev, v tristoti številki čez nadaljnjih deset let bomo govorili o 40 milijardah, nakar bo treba čakati le še pet let, da bo v 2025 procesorska rezina vsebovala enako količino sestavnih delov kot tvoje središče mišljenja. Četudi so nevroni zapletenejši od preprostih logičnih vrat, bodo v petdesetih letih 21. stoletja prodajali centralne procesne enote z milijonom milijard tranzistorjev, če že ne bomo računske moči dobili kar iz vtičnice poleg elektrike. Po Kurzweilovih prepričanjih bo umetna inteligenca skupno dosegla raven vsega človeštva skupaj. Ker bomo dotično ustvarili ljudje, bo posedovala vse potrebno znanje za lastno stvaritev in nadgrajevanje. Tako bo prvi ultra inteligentni stroj lahko zasnoval še boljše verzije samega sebe in s tem ustvaril eksplozijo inteligence - dogodek, ko bo tehnologija napredovala zelo hitro v zelo kratkem času. Matematik Vernon Vinge je iz svoje stroke pobral izraz singularnost (točka, kjer funkcija doseže neskončnost) in v eseju iz leta 1993 zapisal, da se bo s stvaritvijo superinteligence zgodila tehnološka singularnost, s čimer se bo končala človeška era Zemlje.













Koliko resnice se skriva v vsem skupaj, je danes stvar neskončnih prerekanj optimistov in skeptikov. Četudi se bo vse odvilo v skladu s sedanjo rastjo, nam znanstvena fantastika postreže s številnimi scenariji, v katerih se ljudem leta 2050 ne obeta veliko dobrega. Najboljši (ali za nekatere najstrašnejši) del vsega je, da se bomo morda v zadnjih letih svojih življenj sami zazrli v povsem drugačno prihodnost - če ne mi, pa skoraj verjetno naš podmladek. Vedež z naslovom Retrospektiva umetne inteligence pričakujte v Jokerju 500 marca 2035, ko bo revijo oblikoval LordFeBot, lakturiral KiberSneti in pisal Retro 9000.

Milijone stavbic za 3D verzijo Microsoftovega servisa live.local.com modelirajo računalniki tudi kar sami iz več vrst referenčnih posnetkov.

Načrt za um objavljeno: Joker 162
januar 2007