Revija Joker - Načrt za um

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Načrt za um

Pamet v roke












Ideja o robotih, ki sanjajo, je še vedno v domeni znanstvene fantastike. A pomembneje je, da je sprožila razmišljanje v tej smeri in na svoji poti postala najprej industrija ter nato znanstvena veda, z mavrico jako uporabnih pogruntavščin.












Prve ponucljive zametke najdemo v zdravstvu, kjer so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnovali program MYCIN za diagnozo infekcije krvi. Iz intervjujev s strokovnjaki so sestavili 450 pravil, na podlagi katerih je sistem podal možnosti za različne vrste bolezni. Kako učinkovito predstaviti znanje in ga pametno uporabiti, je vse do danes eno od ključnih vprašanj. MYCIN je kljub zadovoljivi učinkovitosti s 65 % pravilnih diagn

V svetu, kjer starec z gore mimogrede ukaže trumi alamutskih ašašinov, naj se z eksplozivom okoli pasu požene direkt v pehoto okupatorja, davkoplačevalci ne bodo dolgo brezčutno podpirali vojne nad terorjem. Če imaš tank, v katerem lahko čreva na plot vrže le pentium 4, take težave seveda odpadejo. Dokler ne bo starec na pomoč poklical Alahovih hekerjev.
oz v primerjavi z 80 % pri izvedencih naletel na etične in pravne ovire ter ga v praksi niso uporabljali. Kasneje so izločili bazo znanja, tako da jo je bilo moč zamenjati s poljubnimi pravili za raznorazna področja, s čimer so ustvarili prvi trg za umetnointeligenčne aplikacije. Taki svetovalni sistemi so bili večinoma spisani v programskem jeziku lisp in so si v osemdesetih utrli pot v marsikako podjetje, recimo American Express, ki je z njihovo uporabo privarčevalo nezanemarljive količine zelencev, ter ameriško vojno letalstvo, ki je s takistim sistemom zagotavljalo razpoložljivost letal F-16.












Vendar je industrijo čakala streznitev. Po prevelikem napihnjenju zaradi uspešnih primerov in zanič razultatom na račun vseh ostalih je konec osemdesetih napočila zima umetne inteligence ter zamedla večino širokoustnih podjetij. Iz mraza se je dvignila prenovljena, bolj znanstvena veda, razširjena na mnogotera področja. NASA je recimo izkazala zaupanje povsem neodvisnemu agentu za vodenje vesoljskega plovila sto milijonov kilometrov proč od Zemlje. Izdelal je načrt za izvedbo prednastavljenih ciljev, nadzoroval njegovo izvajanje in odkrival, preučeval ter odpravljal napake. Prav tako ne bo dolgo trajalo, da bodo računalniki postali najboljši vozniki, zlasti na račun vseh cestnih norcev. Začelo se je s kombijem alvinnom, ki je znal okoli 98 % časa sam navigirati po prej prevoženih cestah. Odlični rezultati, glede na to, da je imela njegova nevronska mreža za vhod bednobedno kamero z ločljivostjo 32 x 30 pik. Nadvse zanimivo pa je to področje postalo pred tremi leti. Ameriška obrambna inštitucija za ohranjanje tehnološke superiornosti je podala izziv DARPA Grand Challenge, veliko nagrado za popolnoma samostojno vozilo, ki se bo kot prvo prebilo skozi vnaprej neznano serijo kontrolnih točk, razpostavljenih skozi puščavo. V prvi preizkušnji leta 2004 zmagovalca ni obrodila niti uporaba tehnologije GPS in bolj spodobnih tipal, so pa zato že naslednje leto ciljno črto prečkali kar štirje, prvi med njimi Stanley iz Stanfordske univerze. Za 200 kilometrov proge je porabil slabih sedem ur in za nagrado pobasal dva dolarska milijona. Novembra 2007 se bo začela sveža naloga: v manj kot šestih urah prevoziti sto kilometrov skozi urbano okolico, pri tem upoštevati vse prometne predpise in se brez holivudskih prijemov vključevati v tekoč promet. Tokrat bodo poleg glavne nagrade najboljšim enajstim na vmesnem testu razdelili vsakemu po milijon za razvoj.

Se vidimo novembra 2007, ko velika nagrada DARPE zapelje s pustinje naravnost med nebotičnike urbanega okolja. Noro!













Toliko denarja seveda državna inštitucija ne bi dala, če ne bi imela jasnih načrtov za porabo v ta namen hitro napredujoče umetne pameti in robotike. Američani so si namreč zadali cilj, da bodo leta 2015 tretjino njihove terenske vojske sestavljala avtonomna vozila. Kako bodo senzorji znali ločiti talibana od civilistov, zaenkrat še ni aktualno, vsekakor pa se jim vlaganje splača. Z orodjem DART (Dynamic Analysis and Replaning Tool) za logistično načrtovanje več kot 50.000 sočasnih prevozov vozil, tovora in ljudi med vojno v Perzijskem zalivu so samo s tem projektom več kot poplačali tridesetletno investicijo.

Načrt za um objavljeno: Joker 162
januar 2007