Revija Joker - Načrt za um

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Načrt za um

Aliandroidi sanjajo električne ovce?












Najprej se je človek vprašal, kako misli. Aristotel je odgovoril z logiko: vsi ljudje so umrljivi - Sokrat je človek - ergo, Sokrat je umrljiv. Čez nekaj časa so ljudje ustvarili stroj, ki je pomagal drugim strojem uničevati druge ljudi. Poimenovali so ga računalnik. Ker je temeljil na logiki in znal Aristotljeve silogizme reševati kot za šalo malo, se je bilo neizogibno vprašati, ali stroj lahko misli. Seveda ne, o ti bogokletnež, na grmado s teboj. Mišljenje je domena neumrljive duše. Bog je dal dušo vsem ljudem, ne pa tudi živalim in stvarem. Zato žival ali stroj ne bosta nikoli mislila. Alana Turinga, očeta modernega računalništva, niso prepričali: "Nisem preveč navdušen nad teološkimi argumenti, karkoli že skušajo povedati. Galileju so oporekali na podlagi besedil iz Biblije. Vrstice 'Sonce se je ustavilo sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan.' (Jozue, 10, 13) in 'Zemljo je postavil na njene temelje, da se na veke vekov ne bo majala.' (Psalmi, 104, 5) so bile dovolj, da so zavrnili Kopernikovo teorijo. Z današnjim znanjem so take sodbe brezpredmetne - ko taka spoznanja niso bila splošno razumljena, so imela povsem drugo težo."

Ghost in the Shell pokaže svet z računalniško tako nadgrajenimi možgani, da lahko njihovo stanje odčitaš z malce bolj sofisticiranim voltmetrom.













Z bogokletjem na stran, nov problem nastane, ko razmišljamo o razumu kot fizičnem sistemu. Če so naše misli le posledica fizikalnih zakonov, ki obvladujejo gibanje atomov v možganih, ne ostane veliko prostora za svobodo razmišljanja. Nad tem, ali boš nadaljeval z branjem članka, imaš toliko kontrole, kot je ima kamen, ko se 'odloča', ali naj pade proti središču Zemlje. Rene Descartes je zagovarjal dualizem, da pri ljudeh obstaja še iz narave in zakonov izvzet del, ki ga živali nimajo. Nasprotniki stojijo na bregu materializma in pravijo, da delovanje možganov po pravilih fizike samo po sebi ustvari razum. Svoboda je le predstava o možnostih, ki jih obide proces odločanja. Kot če bi za računalniški program, ki med sto števili išče največjega, rekli, da ima svobodo izbire, saj med delovanjem pregleda vso stoterico. Če števila zamenjaš z možnostmi, kaj boš počel naslednjih deset minut, in je pravilo za izbiro zelo kompleksna funkcija tvoje osebnosti ter predhod

1996 je Time pisal o UI na račun spopada Kasparov : Deep Blue.
njih dogodkov, potem tvoji možgani zgolj izvajajo program. Resda astronomsko kompleksen program, zapisan v omrežju nevronov, ki se je oblikoval zaradi celotne zgodovine tvojega življenja. A vseeno gre le za algoritem, ki ga izvajata kvantna fizika in kemija v nevronih. Potegniti je mogoče marsikatero vzporednico: če ti odpihnem določen del sive mezge, lahko odstranjujem tvoje umske sposobnosti, kakor lahko ti brišeš programe z računalnikovega trdega diska. Materialisti torej pravijo, da ko bo človek vkup dal tako zapleten sistem, kot so možgani, se bo duša pojavila sama od sebe.












Pravzaprav je debata o duši in inteligenci stvar osebne ločitve, kaj je dovolj napredno obnašanje. V želji po nepristranski oznaki bi lahko rekli, da stroj razmišlja, ko v pogovoru z njim ne moremo več ločiti, ali se pogovarjamo s pravo osebo ali ne. Tak test si je Turing izmislil leta 1950, na samem začetku računalništva in umetne inteligence. Za delni test je dovolj, če bi umetna pamet z vami tipkala po Messengerju, za popolnega pa bi bilo treba vklopiti še video povezavo, da sogovornik dokaže prepoznavanje vizualnih informacij, in po možnosti fizično interakcijo s predmeti. Turing je predvidel, da bo vsaj prvo gotovo izvedljivo do konca prejšnjega stoletja, vendar, kot vemo, je danes pogovarjanje z boti toliko resnično, kot je Pong simulacija namiznega tenisa. Vseeno je preizkušnja zanimiva, saj od vsega začetka umetne inteligence do danes ni zastarela in bo v prihodnosti samo pridobivala na uporabnosti.












Po drugi strani je jasno, da znanstveniki ne stremijo neposredno h kopiranju človeka kot ultimativnega inteligenčnega bitja, temveč raje spoznavajo osnovne gradnike, ki ustvarjajo inteligenco. Prva letala smo dobili takoj, ko sta brata Wright z druščino nehala kopirati ptiče in se raje posvetila aerodinamiki. Turingov test letalstva bi bil zelo smešen: stroji, ki letijo tako podobno golobom, da pretentajo druge golobe. Zatorej se umetna inteligenca raje kot s posnemanjem človeškega načina razmišljanja in obnašanja večidel ukvarja z racionalnostjo - sprejemanjem odločitev, katerih cilj je doseči najboljši rezultat ali, v primeru negotovosti, najboljši pričakovan rezultat. Če ustvarimo program, ki ustreza temu opisu, smo ustvarili umetno inteligenco - avtomatizirali smo proces, ki za določene okoliščine na podlagi pravil poda čim bolj pravilen odgovor.

ELIZA, letnik 66, klinični psihiater, skoraj komik. A daleč od Turingovega testa.


























Načrt za um objavljeno: Joker 162
januar 2007