Revija Joker - Korak do tretje svetovne vojne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Korak do tretje svetovne vojne

Razpad ZSSR
Interesantno je, da sta svoja raketna programa obe strani izpeljali iz zaplenjenih nemških primerkov 'maščevalcev' V-2, praraket, ki jih je Hitler lučal nad London. (Amerika je poleg tehnologije zaplenila še očeta Vergeltungswaffe, profesorja Wernherja von Brauna.) Toda v ta projekt ni sodilo le napadalno raketarstvo, marveč je hladna vojna ustvarila še eno dirko: naskok vesolja. Nje cilj je bil navidezno bolj ljudski, vsesplošno zanimiv in predvsem bolj viden ter otipljiv, čeprav je bil še vedno neopazno povezan tako s politiko kot

Sputnik (sopotnik), prvi umetni satelit, je bila 83-kilska žoga s tremi antenami, ki je tri mesece krožila okoli Zemlje 250 kilometrov visoko.
z vojsko. Prvi zmagovalec in hkrati začetnik vesoljske dobe je bila Sovjetska zveza, ki je 4. oktobra 1957 na presenečenje vsega sveta v orbito uspešno izstrelila prvi satelit, famozni Sputnik 1. Bela hiša je ponovno debelo gledala mesec dni kasneje, ko je na Zemljino nebo poletel Sputnik 2 z živim potnikom, psičko Lajko. Američani so tekmece ujeli šele prihodnje leto, ko so s frišno ustanovljeno agencijo NASA (National Aeronautics and Space Administration) spravili v vsemir Explorer 1. Vendar je bil sovjetski Bajkonur desetletje pred Cape Canaveralom in je nabral celo vrsto medalj. 12. aprila 1961 so poslali v črnino prvega človeka, Jurija Gagarina, sledila je prva veččlanska odprava, pa prvi oblet Lune in pristanek na njej brez posadke, prvi sprehod po vesolju, prvi obisk Marsa in Venere ... Šele ko je bolj ohrnega Eisenhowerja nasledil Kennedy in odobril povečan vesoljski proračun, so Združene države dosegle prvi in zaenkrat poslednji pomembnejši primat. 20. julija 1969 je na Zemljinem satelitu pristal Appolo 11, iz njega pa sta z majhnimi koraki skočila židana astronavta Neil Armstrong ter Edwin Aldrin. S tem dosežkom je vesoljska dirka izgubila zagon in če ne prej, se je končala leta 1975, ko sta se v orbiti združila modula Sojuz 19 in Apollo 18 ter so se astronavti prvič rokovali s kozmonavti.

Kužek Lajka se je zaradi napake po par urah v orbiti skuhal. (Američani so dogodku v posmeh izumili hot-doge. Ne, saj ne.) V živalska nebesa je Lajki sledil ducat psov, opic, miši in celo žab, dokler nista pritlikava ameriška opičjaka Able & Barker konec maja 1959 prva preživela poleta. Žal je Able poginil čez štiri dni - fasal je neugodno reakcijo na anestetik, medtem ko so mu odstranjevali vsajeno elektrodo.

Tekma za zvezdno pionirstvo, ki bi si bržda zaslužila lasten članek, je v tokratnem kontekstu pomembna v toliko, da je pripomogla h koncu hladne vojne. A ne na način pobotanja in skupnega sodelovanja. Vesoljsko in oboroževalno merjenje moči je Sovjetsko zvezo preprosto izčrpal, na kar je Reaganova vlada, kot je pokojni predsednik napisal v svojih spominih, tudi računala. Med letoma 1981 in 1986 se je Pentagon

Wernher von Braun je bil avtor nemških raket, ki so uničevale London. Ko se je bližal konec vojne, je dobil SS zaukaz, da uniči tako načrte kot vse znanstvenike. Von Braunova ekipa je vso dokumentacijo skrila v rudniški jašek, sami pa so pobegnili proti ameriški vojski. Ta je rešila tako moštvo in načrte kot tudi za 300 vagonov raket in opreme V-2. Znanstvenik je bil pozneje eden temeljnih ljudi v začetkih ameriškega vesoljskega programa. Umrl je leta 1977.
ov proračun zvišal s 171 na 376 milijard dolarjev. Čeprav sta Reagan in tedanji sovjetski voditelj Gorbačov na koncu podpisala vrsto sporazumov o vsesplošnem zmanjšanju oboroženih sil, je bilo za Zvezo sovjetskih republik prepozno. Nasprotnik, gnil režim in posledična notranja trenja med posameznimi narodi so jo zmatrali do te mere, da je leta 1991 razpadla v petnajst shiranih državic. S koncem Sovjetske zveze se je obrnil tudi zadnji list Varšavske pogodbe, ki je prenehala veljati istega leta. Prav tako je z njim prišel konec komunizma v Evropi.
Zmagovalec dolgoletnega diplomatskega boja, vojevanja obrobnih bitk, lova na vohune, dvižnik železne zavese in rušilec Berlinskega zidu so bile Združene države Amerike, to je neizpodbitno. Svojega dolgoletnega nasprotnika so spravile na kolena brez ene same rakete. Vendar to ni bila zmaga dobrega nad zlim, čeprav je zahod komunizem vedno slikal kot hudičev red. Sovjetska zveza je bila jako agresivna pri uveljavljanju svoje volje, ampak ZDA niso (bile) nič drugačne. Le druge metode so ubirale, take bolj pritlehne in sublimne. Ena stran je odstranjevala politične nasprotnike samo v lastni državi, druga jih je in jih še vedno po vsem svetu. Vedno se seveda v globalnem pometanju izpostavlja demokracija, a mislim, da je vsakomur jasno, kaj je glavno gibalo 'kapitalizma' v vseh hujskaštvih, podtaknjenih vojnah, atentatih in pučih. Obe strani sta imeli enako veliko masla na glavi, toda svet je bil zvečine deležen zgolj propagande in poročil zahodnih medijev in je temu primerno zasukal svoje mnenje. Dober primer je bila ravno kubanska raketna kriza, v kateri ni imela dežela coca-cole nobenega legitimnega razloga za posredovanje, saj so imeli sami na evropskih tleh v deželo vodke namerjenih petkrat več raket.

Prvi skupni korak v raziskovanju vesolja: združitev Sojuza 19 in Apolla 18. Eni so cvrli hamburgerje, drugi kuhali boršč.

No, človeštvo se slabo uči na izkušnjah in zgodovina se često ponavlja. Pred pol stoletja so Amerikanci izenačili komunista s teroristom, danes so politično razmišljanje v enačbi zamenjali z religijo. Razlog je isti: drugačen, tuj svet. Ko

Največja prijatelja osemdesetih: ameriški predsednik Ronald Reagan in britanska premierka, železna lady, Margaret Thatcher. Reagan, nekdanji filmski kavboj, velja za zmagovalca hladne vojne (čeprav je SZ razpadla šele pod predsednikovanjem starejšega Busha). Njegov satelitski obrambni program SDI (Strategic Defence Initiative), poljudno znan kot Vojna zvezd, resda ni bil nikoli razvit in je bil testiran le na tabli, a je v končni fazi med drugim doprinesel k oslabelosti Sovjetske zveze.
prebiraš poštene zgodovinske bukve, take, ki ne beležijo le brezosebne, telegrafske kronologije, marveč upoštevajo človeški faktor in podrobno popišejo odločitve, razmišljanja, srečanja ter pogovore, vidiš, da vseskozi živimo v enako nevarnem svetu. Nacizem, fašizem in komunizem resda niso več v prvih bojnih vrstah, zato pa imamo drugačna žarišča. Kronika zadnjih let ni v osnovi nič drugačna kot ona spred svetovnih in hladne vojne: spori, kreganje, vlečenje na svojo stran, ekonomske situacije, politična reševanja, obrobni spopadi, sumljive okupacije ...
Naključje je hotelo, da je ravno danes, 19. januarja, ko pišem zaključne misli članka, francoski premier Jacques Chirac v javnem nagovoru zagrozil z napadom z jedrskim orožjem. Grožnja, ki je ni izrekel nihče že desetletja ... Bodo o (dan)današnjih dogodkih poročali zanamci v vedežu o iranski krizi ali, Bog, Alah in Jahve ne daj, o tretji svetovni vojni?

Korak do tretje svetovne vojne objavljeno: Joker 151
februar 2006