Revija Joker - Korak do tretje svetovne vojne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Korak do tretje svetovne vojne

Hladna vojna
Berlinski zid je postal simbol nevidnega spopada, polnega vohunstva in propagande, obče poimenovanega hladna vojna. Ko so ga zgradili, si nasproti nista stali le atomski državi (babuške so rušilno moč cepljenja jeder praktično preizkusile leta 1949), temveč širša svetova, ki sta mrzila eden drugega. Vzhod je namreč leta 1955 v pariranju zvezi NATO, ki je medse spričo strateškega položaja sprejela Grčijo in Turčijo ter Zahodno Nemčijo, ustanovil Varšavski pakt. Šlo je za vojaško navezo Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Bolgarije.

Eden od berlinskih mejnih prehodov s slavnim napisom You are leaving the American sector!

Josif Stalin je umrl leto poprej in te povezave ni dočakal, zato sta se sredi petdesetih merili novi vladi, Eisenhowerjeva in Malenkova. Administraciji sta sicer naredili nekaj pogovo

Prizor enega od preizkusov rakete ICBM (InterContinental Ballistic Missile), kakršnih je imel NATO sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja več kot tisoč. Zvečine so bile vse usmerjene v strateške cilje v vzhodni Evropi. Če to ne bi bilo dovolj za uničenje planeta, so imeli v rezervi enako količino podmorniških raket in na koncu koncev še petsto bombnikov B-52.
rov v smer glajenja sporov, a vse je ostalo pri besedah. V dejanjih pa je bil hladni boj na višku. Območje komunizma se je razširilo na vzhodno Azijo (Kitajska, Indokina, Severna Koreja) in na zahodno poloblo, pod nos ZDA - na Kubo. Bela hiša je po Smithovem aktu brzinsko obsojala in izganjala komuniste, češ da napeljujejo k strmoglavljenju oblasti. Odvila se je korejska vojna, prva od takozvanih obrobnih spopadov, v katerih sta sili merili moči le posredno. Takih konfliktov je bilo pozneje še nemalo: vietnamska in afganistanska vojna, udari v Angoli, Nikaragvi, Iranu ter Gvatemali ... Nikita Hruščev, ki je nasledil Stalina na čelu sovjetske partije (predsednik je postal šele leta 1958), je ostro kritiziral svojega predhodnika, njegove zločine in zunanjo politiko. Zlasti se je zavzel za obnovitev odnosov z Beogradom, kajti v Jugoslaviji je videl lep primer samostojne in hkrati komunistične države. Na žalost je njegov preveč liberalni nagovor na 20. kongresu Komunistične partije spodbudil madžarske študentske demonstracije, ki jih je rdeča armada novembra 1956 s 5000 tanki in 200.000 vojaki krvavo zatrla. Zatem je Kremelj še bolj stisnil pest okoli vzhodne Evrope in široki Titovi pogledi na narodu prijaznejši komunizem (ponovno) niso bili več čislani.

Izdelava medcelinskih raket je bil največji korak na področju orožij za množično uničevanje.

Orožarska tekma, ki se je merila v jedrskih konicah, je bila v polnem razmahu. Vojska je izračunala, da je razmerje pok / dolar v prid atomskemu orožju, zato so vse sile usmerili vanj. Letečo trdnjavo B-29 je nasledil dljesežni B-52, medtem ko se je situacija dodatno zaostrila, ko sta državi konec petdesetih izdelali medcelinske rakete, ki so bile zmožne svoj radiaktivni tovor odnesti celo pet tisoč kilometrov daleč. Odtihmal je bila grožnja s popolnim uničenjem vseskozi prisotna in Američani so množično gradili zaklonišča ter se šli 'atomsko' vzgojo. Je pa imelo zavedanje obeh štabov, da lahko s svojim arzenalom dolgega dosega instantno uničita eden drugega, svetlo plat: vsaka stran je vedela, da pomeni izstrel raket hkrati samomor. Ravno zato je ameriška vojska kasneje veliko vlagala tudi v konvencionalno oborožitev, ki je bila pri ukrepanju proti komunističnim grožnjam svetu prijaznejša. Posebej za to poslanstvo je Kennedy ustanovil nov rod, zelene baretke.

Korak do tretje svetovne vojne objavljeno: Joker 151
februar 2006