Revija Joker - Korak do tretje svetovne vojne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Korak do tretje svetovne vojne

Druga svetovna vojna
Začetek operacije Barbarossa 22. junija 1941 je sprte strani končno povezal v boju proti skupnemu sovražniku. Britanci so bili Adolfu za novo bojišče še kako hvaležni, saj bi bili drugače sami izpostavljeni vsej moči Wehrmachta. Stalin je požrl svoj ponos in prosil ZDA, naj čimprej odprejo novo fronto, bodisi v Franciji, bodisi na Balkanu. Toda Roosevelt je državo popeljal v evropsko vojno šele 11. decembra 1941, dotlej pa je po Barentsovem morju pošiljal ladijske konvoje v Murmansk. Rdeče brigade bi brez na ta način dobavljenih tisočih avionov in tankov ter desetih milijonov čevljev precej bolj tenko piskale. No, razprtije kljub pomoči niso jenjale. Sovjetski voditelj je zaveznike označil za izdajalce, ko so zaradi gromozanskih izgub zavoljo nemških podmornic začasno prekinili dobavo orožja in nato namesto v Franciji odprli fronto v severni Afriki. Angloameričanom je bilo po par neuspelih akcijah jasno, da je sovražnik v boljši kondiciji in da bi bilo preuranjeno izkrcanje nepopravljiva napaka. Dodatno zaostritev je prinesla najdba masovnega grobišča v Katinskem gozdu na vzhodu Poljske, ki naj bi bila zapuščina okupacije rdeča armade iz 1939. (Šele mnogo pozneje, leta 1992, je Rusija dala v javnost dokument, iz katerega je razvidno, da je dal Stalin prek Politbiroja pobiti 20.000 Poljakov.) Mnenje Zahoda, da bo treba po vojni še kako opazovati Sovjetsko zvezo, se je le okrepilo. To je bil razlog, da Stalinu zaveznika nista nikoli povedala za razvoj atomske bombe. (SZ je bila zaradi vohuna Klausa Fuchsa v Los Alamosu drugače čisto na tekočem glede fisijskih raziskav.) Vseeno je Roosevelt za časa trajanja vojne s Stalinom delal v rokavicah. Prvič, želel si je pomoči proti Japonski, in drugič, bal se je, da bi, znan po hinavščini, utegnil (znova) skleniti pakt s Hitlerjem.

Ruska delegacija (zunanji minister Molotov je na sredini) pri Hitlerju. S sporazumom o nenapadanju sta si Stalin in Adolf med drugim razdelila in kasneje tudi okupirala Poljsko. Vendar se pri šolski zgodovini zve le za nemško zasedbo.

Prvič sta Roosevelt in Churchill Sovjetovo dvoličnost in njegovo nemaranje zahoda na lastni koži občutila na srečanju februarja 1945 na krimski Jalti. Stalin je tedaj samopašno začrtal sovjetske meje - seveda take, kakršne je Rusija imela pred prvo svetovno vojno - in obči zemljevid vzhodne Evrope, pri čemer je Poljsko premaknil za sto kilometrov na zahod, iz nje deportiral vse antikomuniste in nastavil marionetno vlado. Podobno je storil z Romunijo, medtem ko Irana zaradi nafte ni imel namena zapustiti. To ni bilo v skladu z Atlantsko listino, ki so jo na začetku vojne podpisale vse protinacistične sile in po kateri naj bi zavezniki ne imeli ozemeljskih teženj ter bi v osvobojenih državah vzpostavili demokratične režime. Vseeno sta mu zahodnjaka pod pogojem, da bodo vlade ljudske, z izjemo Grčije in Jugoslavije prepustila nadzor vzhodnih in balkanskih držav. To so slednje kasneje, ko so desetletja trpele pod železnim škornjem sovjetskega komunizma, označile za veliko izdajo zahoda. Nekateri pravijo, da je bila za Rooseveltovo popustljivost kriva njegova bolezenska oslabelost - zaradi možganske krvavitve ni nikoli dočakal konca morije, saj je umrl točno dva meseca po konferenci. Vendar je imel Stalin za uveljavljanje svoje volje dobre argumente: v Evropi je bila njegova desetmilijonska vojska, rdeča armada pa je očistila Balkan in prišla pred vrata Berlina, medtem ko so bili Angloameričani šele na Renu. Očividno je bilo, da lahko Sovjetska zveza sama konča vojno, četudi bi morala osvoboditi še vso Francijo.

Trije veliki na Jalti. Roosevelt (na sredi) je bil, kot mu očitajo, preveč popustljiv do Stalina (desno), nad čimer je besnel tudi antiboljševistično nastrojen Churchill (zadaj levo v LA Lakers majici).

Korak do tretje svetovne vojne objavljeno: Joker 151
februar 2006