Troedini smisel življenja
Splošno pravilo o redosledu življenjskih potreb pravi, da so nekatere pomembnejše od drugih. Če si denimo lačen in zaspan, ti najverjetneje ni do radostnega parjenja. In tudi nastanka Kamasutre najverjetneje ne bi bilo, ako bi okolje tovrstne radosti tako ali drugače zatiralo. Res: medtem ko so v prvih stoletjih našega štetja, ko je Kamasutra nastala, na z ličnimi rimskimi naselbinami posejano ozemlje pod Alpami ravno začeli navaljevati prvi Slovani, je bila Indija pod tronom dinastije Gupta prava Koromandija, mlečnomeda dežela blaginje. Združitev prej razdrobljenih plemen in pametno vladanje sta prinesla politično stabilnost, vsesplošen razcvet brez primere ter ukoreninjenje hinduizma z zaostreno delitvijo v četverico kast ter vzponom najvišje, torej verskih visokostnikov in učenjakov (brahmanov).

Brez uvoda in zaključka tudi količkaj vrednega jedra ni. V bližnjih srečanjih med telesi ni nič drugače, zatorej je na mestu podrobna razdelava uvertur in pofinalnih zaželenosti.

Primat izobražencev je poskrbel za razvoj kulture in s podporo velikašev je zlasti velik razmah doživela literatura. Po z Vedami začetih, predvsem verskih zapisih iz nekako 1500 pred Kristusom je mutirala v klasično, k posvetnemu in zemeljskemu usmerjeno obdobje.
A poleg lirike, epike in dramatike so se škrabala tudi dela s praktično, izobraževalno vrednostjo v verzih ali prozi, zvana šastre. Mitološko ozadje tovrstnih poučnih spisov korenini v hinduizmu, po katerem je Brahma, stvaritelj sveta in ljudi, po učlovečenju ob pomoči ostalih bogov skoval podrobna navodila za dosego mokše. Ta pomeni odrešitev iz cikla ponovnih rojstev in smrti, v katerem se posameznik vrti glede na svoja dejanja, ki jih je storil za življenja (karmo). Za izstop z vlaka reikarnacij in združitev z nadbistvom je zapovedal negovanje trojice vidikov življenja: darme, arte in kame. Darma pomeni duhovne, moralne in verske vrednote; arta materialni svet s pridobivanjem dobrin; dočim se kama ukvarja z vsemi vrstami užitka. Tako kot Artašastra vsebuje razprave o ekonomiji in politiki, so v Kamašastri zbrani recepti za carovanje v življenjskih sladkostih. Pripisujejo jo božanskemu biku Nandiju, simbolu moškosti, moči in živalske nravi človeka ter jezdni živali uničevalca Šive. Poleg Šive in Brahme med trojico poglavitnih hindujskih bogov spadata ohranitelj Višnu in Šivova družica Parvati, ki je sčasoma nadomestila Brahmo. Šiva in Parvati sta kot par pomemben simbol moške in ženske moči ter ključni element hinduističnega pojmovanja spolnosti. Šivo častijo s faličnim kipcem, imenovanim lingam, ki je velikokrat upodobljen skupaj z njegovo ženko predstavljajočo, vulvasto joni. Taisti blagozveneči imeni sta v Kamašastri in kasnejših tovrstnih zapisih uporabljeni za poimenovanje podpasnih, ugodja željnih telesnih pritiklin.
Svetega govejega samca delo je v stoletjih dopolnjevala kopica človeških avtorjev, dokler ni neobvladljivo ogromne zbirke spisov v zlati dobi Indije uredil učenjak Vatsjajana. O njem razen imena ni kaj dosti znanega, je pa izdelek poimenoval Kamasutra. Sutra v neposrednem prevodu pomeni nit, metaforično pa naniz verzov oziroma lahko zapomnljivih aforizmov, iz katerih je izvorno delo v želji po čimvečji razumljivosti in uporabnosti sestavljeno.

Vatsjajana meni, da bi se moral človek v ljubezni ravnati predvsem po svojih vzgibih in hotenjih. V ta namen poleg klasičnosti jedrnato omeni rit-u-ale, grupnjaška veseljačenja in lezbične čajanke.