Revija Joker - Sedem svetovnih čudes

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Sedem svetovnih čudes

Kolos z Rodosa
Aleksander Veliki, o katerem morete in morate prebrati izčrpen vedež na stranki (Velike bitke: stari vek), je v dvanajstih letih, od 335 do 323 pr.n.š., zasedel velikansko ozemlje. Ko je v Babilonu nepričakovano umrl, je dežela od Egipta do Indije čez noč ostala brez gospodarja. Vsak general si je lastil določen del in potihem upal, da bi sam zavladal vsemu ozemlju. Prej prijatelji so hitro sovražniki postali. Za šesto svetovno čudo je odgovoren eden od njih, Antigon. Leta 305 pr.n.š. je namreč oblegal mesto Rodos na istoimenskem otoku, ker mu je šlo v nos njihovo zavezništvo z drugim bivšim Aleksandrovim poveljnikom, Ptolomejem, tedaj že egipčanskim faraonom. Ofenziva se mu je sfižila in po letu dni je vojska zaradi prihajajočega egipčanskega ladjevja v naglici zapustila otok ter za sabo pustila tone orožja in opreme. Rodočani so bili konca obleganja tako veseli, da so se odločili svojemu zavetniku Heliosu po

Rodoški kolos je upodobil marsikateri umetnik, tudi Salvador Dali. No, tole je delo našega Primoža Bertoncelja in je še najbolj uravnotežena ter verjetna varianta. Minus en komolec.
staviti gromozanski spomenik. Prodali so vso vojaško opremo in leta 282 pr.n.š. je na vhodu v pristanišče že stal 33 metrov visok bronast kip boga sonca. To je bil daleč največji kip tistega časa in dasiravno ni bil tako podroben in bogat kot recimo Zevsov, je višina naredila svoje. Ljudje z vseh koncev so drli na Rodos. (Kolos so v antični Grčiji pravili vsem kipom v nadnaravni velikosti, ampak od rodoškega dalje je dobila beseda resnični pomen gromozanskosti.) Škoda, da nam ni dano videti, kar so videli takrat, saj ni od kolosa ostal niti prst, niti slika. Slikarji zato mnogokrat domišljijsko upodabljajo Heliosa, kako razkrečen stoji nad pristaniščem, pod njegovimi nogami pa plujejo ladje. A nedvomno je kip stal z nogama skupaj. Še najbolj verjeten je opis, da je imel obraz podoben Aleksandrovemu, da je imel okoli glave krono s sončnimi žarki in da je v dvignjeni roki držal baklo. Slednji podrobnosti si je v devetnajstem stoletju sposodil Frideric-Auguste Bartholdi, francoski avtor znamenitega Kipa svobode. (Mimogrede, ta je brez podstavka visok 46 metrov.)
Rodočanom se ni bilo dano dolga stoletja sončiti v Heliosovi prisotnosti. Leta 226 pr.n.š. je otok prizadel potres in kip se je v kolenih zlomil ter se prekucnil v morje. Faraon Ptolomej III. je takoj ponudil vso pomoč pri obnovi, a so jo prebivalci po posvetu z oraklom odklonili. Bojda bi kakršnokoli premikanje velikanskih kosov razjezilo bogove. Tako so razvaline nekdaj sijajne božanske podobe ležale raztresene naokoli skoraj devet stoletij. Leta 645 so otok zasedli Arabci in legenda pravi, da so bronaste dele na devetsto kamelah odpremili nekemu židovskemu trgovcu v Siriji. Za kolosom se je izgubila vsaka sled.
Načrti za sodobni kip Heliosa so pripravljeni in Rodos bi ga zelo rad zgradil ter na ta način privabil še več turistov. Sedaj morajo zbrati le še veliko milijonov evrov, kolikor bi jih ta podvig stal.

Sedem svetovnih čudes objavljeno: Joker 148
november 2005


sorodni članki