Mavzolejeva grobnica v Halikarnasu
V obdobju vladavine prej omenjenega kralja Kreza v Mali Aziji domala ni bilo miru. Če se niso teple sosednje pokrajine, ki jih je bil tam cel kup (Lidija, Frigija - znana po slavnem gordijskem vozlu, ki ga je presekal Aleksander, Jonija, Karija ...), so nanje z vzhoda pritiskali Perzijci. Zato se je Krez spečal z Egipčani in Babilonci ter pričel kampanjo proti perzijskemu kralju Kiru. Še prej se je o svojih namerah posvetoval s preročiščem v Delfih. Dobil je tipično pitijski odgovor: "Ako bodeš prečkal Halis, velik imperij propadel bo." Tako se je zgodilo, le da imperij v prekorbi ni bil perzijski, kot je Krez optimistično predvideval. Bitka pri reki Halis (547 pr.n.š.), današnjem Kizilirmaku, je namreč botrovala popolnemu perzijskemu zavzetju Anatolije. Kir je na novo ozemlje nastavil satrape, domačinske guvernerje provinc, i

Čeprav so zidarji mojstrsko in nepovratno zadelali vhod v kripto, so jo predhodniki Lare Croft vseeno oplenili že dolgo dolgo tega.

n Karijo (severno od Rodosa) z glavnim mestom Halikarnas (turški Bodrum) je dvesto let kasneje prevzel Mavzol. V njegovem življenju ni bilo prav ničesar omembe vrednega in vladar nikoli ne bi prišel v historične anale, če se ne bi vsled lastne nečimrnosti odločil za zidavo velikanske grobnice. Na svojo žalost je nikoli ni ugledal, saj so jo dokončali tri leta po njegovi in leto dni po ženini smrti, 353. pr.n.š.
Bil je to objekt, vreden pogleda. Tloris je meril 40 krat 30 metrov, v višino pa se je stavba pela 45 metrov. A ni bila velikost tista, ki je očarala opazovalce. Poleg tega, da je bila grobnica iz bleščavo belega marmorja, jo je v petih terasah krasilo nekaj sto kipov ljudi in živali, dočim je na vrhu strehe, poveznjene na jonske stebre, stal orjaški, šestmetrski kip štirivprege z zlatimi okraski ter s samim Mavzolom za vajetmi. Za kiparjenje so najeli štiri tedaj najboljše umetnike in vsak je izdelal po eno stranico: Briaksis severno, Timotej južno, Leohar zahodno in Skopas vzhodno. Zaradi lastne slave so bili po smrti obeh zakoncev vsi štirje pripravljeni projekt dokončati zastonj.
Poslednje počivališče Mavzola, po katerem smo dobili izraz mavzolej, se v gigantskosti ni mogel kosati z veliko piramido. Toda glede na drugačne čase in vladarjevo nepomembnost je šlo za resnično neprekosljiv spomenik enemu samemu človeku. Kar šestnajst stoletij je stal neokrnjen, nakar mu je eden od srednjeveških potresov podrl stebre in del strehe. Nato so v petnajstem stoletju mimo prišli malteški vitezi in domala vse kamne iz mavzoleja porabili za utrditev križarskega gradu. Trdnjava v Bordumu še vedno stoji in beli antični kamni so lepo vidni. Na kraju grobnice so našli vrsto kipov, od katerih jih je večina v bodrumskem muzeju, nekaj lepih primerkov, vključno z delom friza, ki prikazuje boje Grkov z Amazonkami, pa hranijo v londonskem muzeju.