Revija Joker - Sedem svetovnih čudes

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Sedem svetovnih čudes

Zevsov kip v Olimpiji
Čeravno helenistični ostanki segajo precej pred leto 1500 pred našim štetjem, velja, da je šele mikenska doba (do okoli 1100 pr.n.š.) prinesla prave Grke in njihov jezik. A dasiravno je razvoj ljudstva sprva napredoval, so neprestane vojne med kraljevinicami in proti skupnim sovražnikom, denimo Trojancem, počasi slabile družbo. Prebivalstvo je upadalo, gospodarstvo hiralo in za nameček je pleme Dorcev začelo svoj plenilski pohod po celini ter otokih. S padcem glavnih krajev, Miken, Korinta in Šparte, je Grčija stopila v temni vek, kakor so dobo poimenovali zgodovinarji, saj iz tega časa ne obstaja niti en sam samcat zapis. Zaradi tega sklepajo, da je ljudstvo v tem kaotičnem brezvladju enostavno pozabilo na pisavo. Civilizacija se je pobirala celih tristo let, tam nekje do 800. oziroma 750. pr.n.š.. Vmes je prešla iz bronaste v železno dobo in poizumila obrt pisanja. Grki so za novo pisavo vzeli osnovo feničanske in njihova cirilica danes velja za najstarejši nespremenjen črkored na svetu. Pričela se je tako imenovana klasična antika, v kateri so vzcvetele umetnosti vseh sort, politika, tehnologija in arhitektura. Homer je spisal Ilijado in Odisejo ter redno so organizirali vsedeželne festivale: pitijske, istmijske, nemejske in olimpijske igre. Zaradi spleta političnih okoliščin so bile slednje najbolj uspešne in so jih stari Grki izvajali od 776. pr.n.š. do leta 393, ko jih je rimski cesar Teodozij zaradi poganske narave ukinil. Igre so redno organizirali na vsako olimpijado - izraz pomeni štiriletje. Ta način štetja let je bil dolga stoletja edini poenoten, saj so imele mestne državice vsaka svoj koledar. Kraj dogajanja je bil brez izjeme Olimpija na Peloponezu. Tam so bili hipodrom (hippos - konj, dromos - pista), štadion (dobesedno stojišče), vadbišče oziroma gimnazija (prihaja iz grške besede gymnos, ki pomeni gol - torej plac za nagce), palestra (antična šola ruvanja) in seveda vrsta templjev, med katerimi je izstopal Zevsov. Olimpijske igre so bile namreč v prvi vrsti posvečene glavi grškega bogovja, ki je domovalo na Olimpu, gori kakih petsto kilometrov severneje. Grki so verjeli v disciplino telesa in duha ter so imeli športne preizkuse za sveta dejanja. Zato ni čudno, da so bili v času iger pozabljeni vsi spori med polisi in Atenci so radostno nazdravljali s Špartanci. Pravilo, da se tedaj ustavijo vsi oboroženi spopadi, naj bi veljalo še dandanašnji. Kot zanimivost povem še en fakt iz antičnih olimpijskih iger: še vedno velja za najbolj uspešnega atleta Milo iz kalabrijskega Krotona, ki je v šestem stoletju pr.n.š. v rokoborbi slavil kar šestkrat zapored!

Tempelj boginji Artemidi je bil največji uporabni objekt starega sveta in je zaradi tega privabljal brezštevne množice zgodnjih turistov.

Zevsovo svetišče je na zenitu grške civilizacije dobilo veličastno dragocenost. Kipar Fidijas je leta 433 pr.n.š. dokončal trinajst metrov visok kip sedečega varuha Olimpa. Leseno osnovo je prevlekel s tonami zlata, slonove kosti, marmorja in drugih žlahtnih snovi. Figura je bila ozaljšana z izklesanimi levi ob nogah, sfingami na ročajih prestola, gracijami na naslonjalu, zlatim orlom na žezlu in manjšim kipom Nike, boginje zmage, na dlani. Velikost, realističnost in smisel za podrobnosti so navduševali slehernega obiskovalca in darovalca. Kip so v prihodnjih stoletjih vrhunsko vzdrževali, tako da ga čas domala ni načel. Okoli leta 40 ga je hotel cesar Kaligula odpeljati v Rim, vendar se je delavcem porušil zidarski oder, kar so vzeli za slabo znamenje in božanstvo pustili pri miru. Ali je v petem stoletju tempelj najprej porušil potres in so nato iz ruševin izbezali ostanke kipa ali pa so Zevsa preselili že prej, se ne ve, ostaja pa dejstvo, da je svoj konec dočakal v požaru v Konstantinoplu, kamor so ga po kosih privlekli premožni Grki. Rekonstrukcije tega remek dela grškega kiparstva na žalost ni nikjer. V Olimpiji, ki je v ruševinah že več kot tisoč petsto let, je moč videti le še temelje templja in bližnje Fidijasove delavnice.

Sedem svetovnih čudes objavljeno: Joker 148
november 2005


sorodni članki