Revija Joker - Sedem svetovnih čudes

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Sedem svetovnih čudes

Artemidin tempelj v Efezu
Jonska Grčija se je imenovala zahodna obala Male Azije oziroma Anatolije. Tja so se naselili grški preseljenci okoli leta 1000 pr.n.š., najbrž tudi zaradi zmage nad tamkajšnjimi Trojanci. Ustanovili so dvanajst mest, eno od njih je bilo Efez. Okoliška zemlja je bila rodovitna in je skrivala veliko srebra ter zlata, zato so nekatere kraljevine postale bajno bogate. Med njimi je izstopala Lidija, katere znameniti kralj Krez (550 pr.n.š.) se je odločil širokogrudno sponzorirati nov tempelj v čast boginji lova, narave in rodovitnosti, Artemidi. Za temelje so vzeli kar starodavno svetišče frigijske boginje plodovitnosti, Kibele. Glede na premožnost je Krez zahteval največji in najbogatejši objekt - ter arhitekt Kersifron mu je rade volje ustregel. 120 metrov dolgo in 70 metrov široko streho je na višini 18 metrov podpiralo 127 jonskih stebrov, s čimer je objekt takoj postal največja stavba daleč naokoli (atenski partenon ima pol manjše mere). Toda Artemidin tempelj si slave ni prislužil le spričo ogromnosti, marveč je bila izdelava tista, ki je iz sidonskega Antipatra izvabila citat: "Ob Atemidini hiši vsa ostala čudesa izgubijo sijaj, zakaj razen vrha Olimpa ni Sonce še nikoli uzrlo česa tako imenitnega." Najprvo so kamnoseki uporabili najsijajnejši marmor in bel apnenec, nakar so umetelno izklesali kapitele (vrhove stebrov), medtem ko so friz in timpanon (strešno pročelje) ter vznožja stebrov okrasili z barvitimi mitološkimi podobami. V glavni dvorani se je pod strop bočil petnajstmetrski zlat kip. Čeprav ga niso nikoli odkrili, je znano, kakšen je bil videti. Tempelj namreč ni bil samo versko središče, marveč tudi turistična znamenitost in podjetni Efečani so na štantih v okolici prodajali pomanjšane različice kipa.

Tempelj boginji Artemidi je bil največji uporabni objekt starega sveta in je zaradi tega privabljal brezštevne množice zgodnjih turistov.

Obdobje sijaja se je zaključilo julija leta 356 pr.n.š, ko je tempelj iz ljubega miru požgal neki Herostrat. Na vprašanje, čemu boginja ni rešila svojega svetišča, so pozneje pretkano odgovorili: preveč dela je imela z bdenjem nad rojstvom najslavnejšega Grka, Aleksandra Makedonskega. Dotičnik je zato obljubil obnovitev, a z restavratorskimi deli so pričeli šele po njegovi smrti. Toda popravili so ga in vzdrževali kult Artemide še pol tisočletja. Okoli leta 50 je Efez kar dvakrat obiskal apostol Pavel, ki je širil krščanstvo po Sredozemlju, vendar niso hoteli tamkajšnji prebivalci o njegovih naukih ničesar slišati. Artemidina tradicija je bila tako zakorinjena, da so tempelj obnovili še vdrugo, kajti leta 262 so ga razdejali Goti. Zadnje poglavje nekdaj veličastnega jonskega spomenika je prišlo leta 401, ko je škof Janez Krisostom dokončno porušil pogansko zbirališče. Efez se je iz antičnega 200.000-glavega mesta skrčil v malce večjo vas, ki je v srednjem veku dokončno izginila z zemljevida. Izkopavanja tam potekajo že od konca devetnajstega stoletja, a razen par dvignjenih stebrov je podoba nekdaj bleščečega kraja klavrna.

Sedem svetovnih čudes objavljeno: Joker 148
november 2005


sorodni članki