Keopsova piramida v Gizah
Zgodovina starega Egipta se pričenja okrog leta 3100 pred našim štetjem, ko se je civilizacija z delte Nila združila z ono više ob toku. Prvi kralj, Menes, je spočel serijo tridesetih dinastij, ki so Nilu s par prekinitvami vladale vse do leta 332 pred Kristusom. Tedaj je Egipt zavzel Aleksander Veliki in ga za skoraj tri stoletja priključil Grčiji. Poslednja grška faraonka je bila znamenita Kleopatra, ki je morala leta 31 pr.n.š. prestol prepustiti Rimljanom. Egipčanski kralji oziroma kasneje faraoni, kakor so jih poimenovali po istoimenski kraljevski palači v 15. stoletju pred našim štetjem, so bili čaščeni precej po božje, zato so potrebovali grobnice, v katerih bi se karseda hitro dvignili v nebo. Dotlej so vladarje v onostranstvo pospremljali skozi mastabe, ravnostrešne ilovnate stavbe, toda kralj Djoser je podanikom želel izpričati svojo božanskost s postavitvijo nebotičnega večnega počivališča. Proslavljeni vsestranski učenjak in arhitekt Imotep mu je v 27. stoletju pr.n.š. zgradil šestdesetmetrsko stopničasto piramido ter s tem pričel tisočletno zidavo tovrstnih grobnic.
Ker so se glavna mesta menjala (Memfis, Tebe, Herakleopolis ...), so bile tudi piramide - več kot devetdeset osrednjih - raztresene po vsem toku Nila. A brez izjeme so jih postavljali na zahodnem bregu. Verjeli so namreč, da je prebivališče umrlih tam, kjer sonce zahaja. Drugače popolni pomen piramid in vseh spremljajočih reči, od balzamiranja in mumificiranja prek labirintastih tunelov do zakladov ter opreme, ni in najbrž nikoli ne bo docela razjasnjen. Veliko ima pri tem opraviti žalostno dejstvo, da moderni arheologi niso našli ene same nedotaknjene piramide. V bistvu niso odkrili niti ene s polnim kraljevskim sarkofagom. Plenilci grobnic so že stoletja, tisočletja poprej dobro opravili svoje delo.

Takle je bil videti zahodni breg Nila v Gizah 2500 let pred Kristusom. Velika piramida, odeta v beli apnenec, sije v puščavskem soncu. Njena trdoživost izhaja tudi iz same oblike - piramida je že v osnovi poln in ne votel kup kamenja, zato ji talni premiki dosti ne škodujejo. Odšla je le apnenčna obloga in kosi spremljevalnih objektov, ki so jih uporabili par sto let tega pri zidavi Kaira.

Največji spomeniki pripadajo kraljem četrte dinastije in prvak med njimi je bil Kufu, ki je vladal v Memfisu med letoma 2551 ter 2528 pred našim štetjem. Nam je bolj poznan po grškem imenu: Keops. Poleg njegove piramide sta si nižji izvedenki zgradila njegova potomca Kefren in Mikerin. A le največja od tako imenovanih velikih piramid sodi med sedmerico svetovnih znamenitosti ter je hkrati najbolj izstopajoče čudo. Je najstarejše, največje, edino še stoječe, daleč najbolj znano, predvsem pa najbolj skrivnostno od vseh. Arheologi, gradbeni inženirji, zgodovinarji in ostali strokovnjaki si še danes niso edini, kako je Egipčanom pred 4500 leti uspelo v dvajsetih letih tako natančno postaviti nekaj tako gigantskega. 230-metrske stranice kvadratnega temelja so namreč na stopinjo natančno poravnane s štirimi strani neba in se dandanašnji razlikujejo za vsega 19 centimetrov, pri čemer je zelo verjetno, da so bile spočetka do centimetra enake. S svojo začetno višino 145 metrov (danes meri le še 137) je bila Keopsova piramida dolgih triinštirideset stoletij najvišja zgradba na svetu, še vedno pa je ena najmogočnejših. Škoda edinole, da objekt nima več izvirne fasade, zakajti kup dva milijona poltretjo tono težkih blokov je bil nekoč gladko prevlečen z zaplatami snežnobelega apnenca, dočim so štirimetrsko konico povsem prekrivali zlati lističi. Lahko si zgolj mislite, kako veličasten je bil pogled na belo piramido z bleščečim vrhom 2500 let pred našim štetjem.
Piramide staremu Egiptu niso prinesle le neumrljive slave, marveč so veliko naredile za njegov razcvet. Velikanska gradbišča z deset in več tisoč poklicnimi delavci (ne sužnji) so kraljestvo poenotila in pripomogla k ustanovitvi prve države. Zaradi organizacije, urnikov in oskrbe z materiali se je razvila pisna logistika. Obrti so naglo napredovale in prebivalstvo je bogatelo. Če Nil ni poplavljal in je bila letina godna, so Egipčani res dobro živeli. A za tolstimi kravami vedno pride mršavo govedo. Sčasoma ni bilo več denarja za orjaške stavbe in tudi nadnaravnost kralja ter z njo motivacija ljudstva za taka božanska dela je usihala. Piramidarstvo se je povsem ustavilo sredi drugega tisočletja pred našim štetjem, ko so mrtve veljake jeli pokopavati v Dolini kraljev.