|
![]() ...
Človeštvo je že davno uvidelo, kako minljiv je posameznik in da je njegova pojavnost ničelna v primerjavi z naravo oziroma bogovi. Ti spoznanji sta botrovali marsikateremu veličastnemu objektu, le s to razliko, da so nekatere postavili zaradi ponižnosti, spet druge zato, ker se nekdo ni hotel sprijazniti z lastno umrljivostjo. Bodi tako ali drugače, zgodovinski spomeniki so zgovorne priče našega razvoja in največje med njimi mora poznati vsak razumnik. Tega so se zavedali že učenjaki pred tisočletjema in dandanes ne bi smelo biti nič drugače. LordFebo si zato šteje v čast, da spregovori o uradnih svetovnih čudesih.
Spisek sedmih svetovnih čudes ni novodobna pogruntavščina, saj sega v čase veliko pred našim štetjem let. Na našem koncu so se z beleženjem edinstvenih človeških del pričeli baviti Grki, konkretno oče zgodovinarstva, Herodot, ki jih je par navedel v svoji proslavljeni bukvi Historia. (Naslov je v starogrščini pomenil nekaj v smislu 'poizvedovanja'; odtod izvor kentumske besede za zgodovino.) A Herodot se je bolj kot na okrajne znamenitosti osredotočal na grško-perzijske vojne, zato za idejnega avtorja sedmih čudes velja v drugem stoletju pred našim štetjem živeči pesnik in potopisec Antipater iz feničanskega mesta Sidon (danes v Libanonu). Njegove postavke so bile sledeče: Keopsova piramida v Gizah, viseči vrtovi v Babilonu, obzidje Babilona, Artemidin tempelj v Efezu, kip Zevsa v Olimpiji, Mavzolejeva grobnica v Halikarnasu in kolos na Rodosu. Koliko spomenikov je Antipater resnično videl, ne ve nihče. Četudi je obiskal vse kraje, je ponekod lahko uzrl le še ostanke, kajti vse njegove omembe so bile par stoletij starejše od njega. Veliko je zatorej črpal iz ustnega izročila.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Keopsova piramida v Gizah ![]() Viseči babilonski vrtovi ![]() Artemidin tempelj v Efezu ![]() Zevsov kip v Olimpiji ![]() Mavzolejeva grobnica v Halikarnasu ![]() Kolos z Rodosa ![]() Aleksandrijski svetilnik ![]() sorodni članki
|
|