Revija Joker - Trušč nad Tihim oceanom

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Trušč nad Tihim oceanom

Tegobe predsednika Roosevelta
Američani so bili ob japonskem izpadu na Kitajskem že do vratu v dilemi, kako naj se obnašajo do grabežljive Nemčije, zato niso spacali učinkovitega odgovora. Ko pa je septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko prišlo do podpisa trojnega pakta, se jim položaj ni zdel več niti malo zabaven. Posledica so bile gospodarske sankcije, ki Japoncev niso mogle pustiti hladnih, saj je bila zanje precej velika trgovinska izmenjava z ZDA tedaj izredno pomembna. Začela se je mrzlična diplomatska dejavnost, v kateri nobena stran ni želela kdovekako popuščati, medtem ko so zmedo povzročala tudi notranja trenja v obeh državah. Japonci so imeli delikaten sistem oblasti s formalno civilno vlado, katere politiki so imeli nadzor kvečjemu nad svojimi pisarnami. To se je pokazalo tik pred napadom na Kitajsko, ko je bilo njihovo nasprotovanje nasilno zatrto. Sledil jim je cesar, ki je bil vrhovna moralna avtoriteta, vendar se v vodenje politike ni vtikal in je vladanje prepuščal dejanski japonski oblasti - vojaškemu vrhu ter industrijskim klanom. Zanje je bila vojna edini odgovor na nadležno ameriško trmo, saj umik s Kitajske, ki so ga zahtevale ZDA, zaradi vojaškega prestiža ni prišel v poštev. Zaradi neprikrite ameriške pomoči Kitajski je hkrati postalo očitno, da bodo jenkiji nasprotovali kakršnimkoli ozemeljskim težnjam Japonske v regiji, to pa za ekspanzionistično vodstvo ni bilo sprejemljivo. General Hideki Todžo, minister za vojsko, je tako z generalštabom in admiraliteto začel snovati načrte za obglavljenje ameriških sil na območju ter zasedbo surovinsko bogatih regij, posebej Bornea in Nizozemske vzhodne Indije (Indonezija) z nahajališči nafte ter Burme (Myan Mar), polne riža.

Japonski jurišni oddelki so pri hitrih prodorih razdalje mnogokrat pridoma premagovali na kolesih. Zaveznikom ni bilo nič jasno.

Istotako je bil v dilemi Franklin Delano Roosevelt, ameriški predsednik. Jasno mu je bilo, da bo ob nemškem napredovanju moral slejkoprej stopiti v vojno, saj se Velika Britanija sama ni mogla ubraniti nacističnega valjarja. To pa bi bil kaj lahko politični samomor, kajti na volitvah 1940 je zmagal ravno z obljubo o tem, da bodo ameriški fantje ostali doma. V administraciji so se na vse kriplje trudili, da bi s pravnimi in političnimi zvijačami dobili podporo kongresa za vedno večjo in neprikrito pomoč Churchillu, kajti imeli so močne nasprotnike v izolacionistih - zagovornikih nevmešavanja Amerike v vojno. Postopoma jim je uspevalo javnost in nasprotno stran prepričevati v neizbežnost spopada z Nemčijo in v tem položaju spoznanje, da bo treba bržkone kmalu kozjih molitvic naučiti še Japonsko, ni nikogar posebej vznemirilo. Kljub temu Roosevelt kot zaprisežen politik ni hotel napraviti prve poteze in Japonci so mu v bistvu sami sneli breme z ramen.

Trušč nad Tihim oceanom objavljeno: Joker 139
februar 2005