Revija Joker - Trušč nad Tihim oceanom

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Trušč nad Tihim oceanom

Cesarstvo vzhajajočega imperializma
Navzlic šoku ob napadu na Pearl Harbor vojna z Japonsko ni bila presenečenje za pravzaprav nikogar v vrhu Združenih držav. Japonske ozemeljske težnje so bile dobesedno neobhodna posledica njene tradicije in geostrateškega položaja. Otoška država je bila z naravnimi bogastvi slabo založena, vendar pri gospodarskih apetitih niti slučajno ni štedila. Vse odkar se je z ameriškim vsiljenjem odprtosti leta 1853 končalo obdobje več kot dvestoletne izolacije, je japonsko gospodarstvo napredovalo z velikimi koraki. Cesar Micušito je reformiral arhaične dele japonske družbe in s podporo evropskih svetovalcev Japonsko preobrazil v industrijsko državo. Prav skokoviti razvoj industrije je botroval nastanku močnih rodovnih industrijsko-bančniških rodbin ('zaibacu', denimo Micubiši, Micui), ki so dihale za vrat politikom in bile glavno gonilo imperializma v lovu za naravnimi bogastvi ter trgi. Stare militaristične miselnosti se preobrazba skorajda ni dotaknila in vsled tega je bil redkokdo v dvomih, na kakšen način naj Dežela vzhajajočega sonca pride do prepotrebnih surovin ter trgov za goltajoče tovarne. V vojni s Kitajsko 1894-95 je denimo slednji sunila Formozo (Tajvan) in izsilila neodvisnost Koreje, ki jo je priključila 1910. S takim potekom dogodkov se ni strinjala sosednja carska Rusija, a so jo Japonci v vojni 1904-05 hitro prepričali v svoj prav. V prvi svetovni so stopili na stran antante in se polastili nemških kolonij na Kitajskem, kar jim je dalo lepo izhodišče za nadaljnje izlete. Kljub temu so doživeli razočaranje, ker zahodni zavezniki, razen pri nekaj kitajskih provincah, niso nasedli njihovi želji, da bi samo zavoljo statusa zmagovalca pridobili obsežna ozemlja. Močno nasprotovanje zahodnih velesil, ki so tudi same poželjivo zrle na Daljni vzhod, je japonski pohlep malce umirilo. A zgolj navidez: v loncu je vrelo, ker so militaristi s podporo industrijskih klanov zaradi šibke civilne oblasti pridobivali vedno večji vpliv. Pokrov je odneslo po svetovni gospodarski krizi 1929 in vdiranju zahodnega trga na Kitajsko, kar je nacionaliste pahnilo v obup. Pod pretvezo boja proti komunizmu je vojska 1931 samostojno napadla Mandžurijo, iz katere je leto pozneje napravila marionetno državo Mandžuko. Civilna oblast ni reagirala, kar je spodbudilo militariste, da so nadaljevali s početjem in sčasoma popolnoma prevzeli oblast v državi. Zatežili so Kitajski, zaradi česar jih je Društvo narodov obsodilo, a jih to ni zmedlo, saj so iz društva preprosto izstopili. Ker je bilo tedaj že jasno, da z Američani ne bodo sadili rožic, so se spoprijateljili z nacisti in 1936 podpisali Antikominternski pakt. Takoj naslednje leto so izvedli vsesplošno invazijo na Kitajsko, s čimer se je začel spopad, ki ga je dokončno zaključila šele atomska bomba.

Mnogim Japoncem so že v rosnih letih izklesali miselnost v nacionalističnem in militarističnem duhu. Nemalo mladeničev je to bridko plačalo.

Trušč nad Tihim oceanom objavljeno: Joker 139
februar 2005