Revija Joker - Trušč nad Tihim oceanom

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Trušč nad Tihim oceanom

Harakiri na Ivo Džimi in Okinavi
Po zasedbi Marianov so se tam vgnezdili težki bombniki B-29 in začeli morilske polete nad japonska mesta. V množičnih bombardiranjih z zažigalnimi bombami je v enem napadu lahko umrlo do 100.000 ljudi, da bi bila mera polna, pa je peklensko neurje z obličja Zemlje odstranilo polovico Tokia. Da bi lahko bombnike spremljali lovci, so potrebovali letališče, bliže Japonski. In glej, otok Ivo Džima je stal približno na pol poti med Mariani in Japonsko ter je bil s tremi l

Dež zažigalnih bomb je pustošil po vsej Japonski. Industrija se je namreč tamkaj v veliki meri zanašala tudi na domače delavnice.
etališči lovcev in kamikaz velik strateški cilj. Američani so ga najprej pošteno zbombardirali, nakar je 19. februarja 1945 sledil naskok. Japonci so bili odlično vkopani in so s topniškim ter minometnim ognjem pokrivali ves otok, toda Američani so kljub hudim izgubam napredovali in otok-trdnjavo v celoti zavzeli mesec dni pozneje. Ironično tedaj potrebe po lovcih za spremljavo bombnikov pravzaprav ni bilo več, saj so Američani naposled pogruntali, da se lahko z nočnimi napadi v nizkem letu skoraj povsem izognejo obrambi.
Okinava, največji otok otočja Rjukju, je bila zadnji člen v vrsti žabjih skokov in v ameriških načrtih eno najpomembnejših oporišč za prihodnji napad na glavne japonske otoke. Z zasedbo Okinave bi bili matični otoki dokončno odrezani od surovin na jugu. Japonarji so se tega dobro zavedali in so zaplato kopnega zanesenjaško branili, tako na morju kot samem otoku. Veliko ameriško ladjevje je zasulo na stotine kamikaz, ki so prvič napadli množično; samomorilski pilotje so v 1465 napadih potopili trideset ladij in jih 164 poškodovali. Uporabljene so bile tudi pilotirane samomorilske leteče bombe z imenom oka, ki so jih spuščali z bombnikov. Daleč največji kamikaze pa je bila bojna ladja Jamato z zalogo goriva za enosmerno vožnjo, ki je imela nalogo usidrati se pred otokom in se boriti do konca. Namera ji ni uspela, je pa izpolnila predvidevanja o koncu, čeprav je bila nadvse trpežna: po dvanajstih torpedih in sedmih bombah je šla na dno. Na kopnem sta se aprila 1945 udarili stotisočglavi vojski in srditi boji so trajali skoraj tri mesece. Padlo je več kot sto tisoč Japoncev, vdalo se jih je le dobrih deset tisoč, Američani pa so izgubili dvanajst tisoč mož.
Prav zagrizeni odpor na Okinavi je Američane navdal z mislijo, da bi bila cena invazije japonskih otokov strašna, saj so pričakovali, da se bo v obrambo vključilo tudi prebivalstvo. Študije so v primeru invazije na Kjušu (novembra 1945) napovedovale nekaj sto tisoč ameriških in milijone japonskih žrtev. Zato so se rade volje oprijeli rešilne bilke - zlasti ker so dobili deblo.

Slovito razvijanje zastave vrh Suribačija, ugaslega ognjenika Ivo Džime in najvišje vzpetine otoka. Za posnetek je Joe Rosenthal dobil Pulitzerjevo nagrado.

Trušč nad Tihim oceanom objavljeno: Joker 139
februar 2005