|
Dogaja na Kitajskem, ne v Evropi Mogoče se slabih šest tisoč evrov bruto proizvoda na prebivalca ne sliši veliko. Sploh v primerjavi z ameriškimi 49 tisoči ali slovenskimi 18.700. Ampak če vemo, da se je v zadnjih desetih letih potrojil, da je bil še na začetku tisočletja pod tisoč evri in da je Indija, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja štartala z enake pozicije, prilezla komaj do 1400 evrov na prebivalca, je slika drugačna. Takenako ob upoštevanju dejstva, da govorimo o državi z milijardo in tristo milijoni prebivalcev, kjer desetine milijonov revežev neizbežno tlačijo statistiko navzdol. Indija ima tudi dobro milijardo prebivalcev in tuje korporacije že dolgo najemajo njene kadre, ogromno programerjev in telefonistov v klicnih centrih sedi v tej državi, proizvodnja za njen domači trg se seli tja, a se vseeno ne more kosati s Kitajsko. Po viziji njenega predsednika Šija Džinpinga bo država dosegla 'zmerno blaginjo' do leta 2020, do sredine stoletja pa bo postala 'sodobna, cvetoča socialistična družba.' A številke razkrivajo še drugo plat. Kitajski dolg je najmanj takšen kot celoten BDP države, kar pomeni približno deset bilijonov evrov. Nekatere ocene navajajo celo 170 odstotkov BDPja! In že nekaj časa je slišati opozorila o pešanju tamkajšnjega gospodarstva. V vsakem primeru si vlada v Pekingu na veliko izposoja, da lahko financira ekspanzijo doma in osvajanje ozemelj – večinoma rudnikov pomembnih surovin – po Afriki in Južni Ameriki.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Konec vojn pomeni začetek trgovine ![]() Hitro z imitiranjem ![]() Prevlada na vzhodu ![]() Tovarna Azija ![]() Dogaja na Kitajskem, ne v Evropi ![]() Obrni tuje izkoriščanje v svoj vzpon ![]() Smog in zelena energija obenem ![]() |
|