Ob omembi starega veka večina pomisli na Grčijo in Rim, medtem ko je karkoli prej že prazgodovina. Egipt se pogosto navaja kar v isti časovnici. A vendar so velike piramide sta­le več kot 2500 let pred rimskim Kolosejem, 2000 let pred Akropolo in 1300 let pred padcem Troje. Egipčanska civilizacija je bila stara že v antičnih časih. Grški in nato rimski zavojevalci so veličastno in skrivnostno deželo ob Nilu do­življali tako, kot danes mi gledamo na njihovo zapuš­či­no. Kajpakda to ni bila osamljena bronastodobna visoka kultura, je pa edina s tritisočlet­nim odtisom in pretežno samostojnostjo. Sicer so njeni artefakti nedvo­umni in vsakdo ve, kam pašejo p­iramide, sarkofagi z mumijami ter slikarije pasjeglavih bo­žanstev. A onkraj teh osnovnih motivov zgodovina črne de­že­le, kakor so domovini pravili tistihmal, ni poznana. Zaradi prihajajočega staroegiptovskega Assassin's Creeda zatorej zaplujmo po veletoku, ki je zaslužen za materialno in duhovno bogatijo faraonske države.

Pri razcvetu Egipta je sodeloval globalni dogodek. Pred deset tisoč leti se je namreč Zemljina os premaknila za nekaj delčkov kotne stopinje, kar je spremenilo vreme. Monsuni so dobili drugačen vzorec in Sonce je bolj pripekalo na severno Afriko. V nekaj milenijih se je zelena Sahara posušila v puščavo. Ta je k reki prignala še več ljudi, obenem pa je rabila kot obrambni mejnik. Kaj je povzročilo planetarni premik, pa ni dognano. Zemlja kakor vrtavka itak nima do sekunde stalnega kota, na kar vplivajo še dogajanja v jedru in privlak drugih nebesnih teles.