|
![]() ...
Lortfebhru je stoloval v nosilnici, ki so jo držali s progami poslikani črnci. Zibal se je visoko nad množico, da so ga vsi videli. Na glavi je nosil združeni lilijsko in papirusovo krono, znamenji Gornje in Dolnje dežele. Roke je imel prekrižane na prsih in v njih trdno držal krivo palico ter kraljevski bič. Sedel je negibno kot podoba boga, zakajti to je tudi bil, in ko se je njegova glava dotaknila žareče nebesne krogle, so usta prisotnih onemela. Ra je sestopil na črno zemljo.
Ob omembi starega veka večina pomisli na Grčijo in Rim, medtem ko je karkoli prej že prazgodovina. Egipt se pogosto navaja kar v isti časovnici. A vendar so velike piramide stale več kot 2500 let pred rimskim Kolosejem, 2000 let pred Akropolo in 1300 let pred padcem Troje. Egipčanska civilizacija je bila stara že v antičnih časih. Grški in nato rimski zavojevalci so veličastno in skrivnostno deželo ob Nilu doživljali tako, kot danes mi gledamo na njihovo zapuščino. Kajpakda to ni bila osamljena bronastodobna visoka kultura, je pa edina s tritisočletnim odtisom in pretežno samostojnostjo. Sicer so njeni artefakti nedvoumni in vsakdo ve, kam pašejo piramide, sarkofagi z mumijami ter slikarije pasjeglavih božanstev. A onkraj teh osnovnih motivov zgodovina črne dežele, kakor so domovini pravili tistihmal, ni poznana. Zaradi prihajajočega staroegiptovskega Assassin's Creeda zatorej zaplujmo po veletoku, ki je zaslužen za materialno in duhovno bogatijo faraonske države. |
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Vznik pragričev ![]() Vršac nilske dežele ![]() Zamorski, perzijski in grški faraoni ![]() Egiptolog Napoleon ![]() |
|