Po postaji – postaja? 
Denar za postojanko je zagotovljen do leta 2024 in nič oprijemljivega ne kaže, da bi države finančno breme rade podaljšale, čeravno si industrija želi vsaj štiri leta več. Čez predvidoma sedem let bomo torej spremljali ognjeni dež, ko se bo postaja upočasnila, vstopila v ozračje in spričo trenja zgorela. Rusi imajo eno prednost; nekaj njihovih modulov je sposobnih ločitve od MVPja. Za zdaj so odprte vse poti, a najverjetnejša je ta, da bo ruski medved s kosci Mednarodne vesoljske postaje spočel svojo, imenovano OPSEK. Ta naj bi bila prva prava mehanična delavnica v orbiti, primarno namenjena sestavljanju velikih vesoljskih ladij za potovanja zelo globoko v Osončje. Po domače, pri OPSEKu bi gradili nekaj podobnega vesoljski postaji, le da bi imelo še moč­ne pogonske motorje. 

Bigelow Aerospace v lasti hotelskega magnata Roberta Bigelowa ima s svojimi napihljivci velike na­črte. Na fotografiji sta modula BEAM 330, ki imata skupaj za tričetrt celotne prostornine MVPja, a tehtata borih štirideset ton, desetkrat manj od postaje! Imata še druge prednosti. Kovinsko ohišje MVPja namreč lahko pod vplivom vesoljskega sevanja zač­ne oddajati naprej lastno, drugotno sevanje, Beamova tkanina iz kevlarju podobnega vectrana pa ne. Ker ni trdna, je bolj odporna na mikrometeoride, koščke vesoljskih smeti, ki ogrožajo postajo. Bigelow že razvija mastodonsko inačico z 2100 kubičnimi metri prostornine! Stric je pač hotelir in želi v orbiti postaviti žur plac, pa še enega na Mesecu. Da ga velja upoš­tevati, je dokazal s postajicama Genesis 1 in 2, ki sta že tam zgoraj.

Rusi so izkazali tudi nekaj interesa za sodelovanje z izobčenci, Kitajci. Američani imajo zakonsko prepoved dela na področju vesolja z azijsko velesilo, zato pa slednja toliko bolj išče iztegnjene bilke drugod. Kitajci niso od muh, pravzaprav so ponosni imetniki edine operabilne vesoljske postaje v orbiti poleg MVPja. To je Tiangong-2 (Nebeška palača), sicer enostavnejša enosobna zadeva, a predhodnica večmodularne, ki sledi leta 2020. Ni nemogoče, da bo nosila dve zastavi. Medtem na naši glavni protagonistki visi ličinka, ki utegne vse omenjene ugnati v kozji rog. To je modulček, izdelan pri zasebnem podjetju Bigelow Aerospace. V nasprotju z dosedanjimi postajami, ki so bile po vrsti kovinske cisterne, je Bigelowov BEAM napihljiv! To pomeni le tono mase, medtem ko jih majo kovinski vsaj desetkrat več, posledično precej cenejšo dostavo v orbito in predvsem dosti več prostora. Beam se na orbitalnem testu odlično drži, zato Bigelow že pripravlja polnopravnega naslednika. BEAM 330 bo s 330 kubičnimi metri prostora prava dvorana! Razvija ga skupaj z Naso in je najverjetnejši kandidat za orbitalno postajo pri Luni, ki naj bi poletela po letu 2025.