|
Od opek do strojnic v orbiti Njegova dela so brali v krožku nemških raketarskih navdušencev pod vodstvom Hermanna Obertha, očaka astronavtike. Iz krožka se je izcimila polovica svetovnega vsemirskega programa. Oberth je bil prvi, ki si je izmislil orbitalno orožje. Predlagal je postavitev ogromnega ogledala na 8200 kilometrih višine in v njem ljudi, ki bi ga upravljali ter usmerjali koncentrirane sončne žarke navzdol, na mesta v ognju in povrela jezera. Med drugo svetovno vojno so idejo zagrabili nacisti, seveda brez haska. Več uspeha je imel krožkar in Oberthov učenec, znani Wernher von Braun. Med drugim je skonstruiral raketo V-2, prvi izdelek človeških rok, ki je leta 1944 dosegel vesolje oziroma presegel sto kilometrov nadmorske višine, kjer smo začrtali uradno mejo vesolja. Po vojni se je udinjal Američanom in jim zagotovil najboljše rakete, ki so ponesle ljudi na Luno. Že leta 1951 je Amerom ponudil čisto svež načrt kolutne vesoljske postaje po Potočnikovem vzoru, namenjene miroljubnemu raziskovanju vsemirja. Toda zavrnili so ga in s tem se je Hermanov sen bržda zamaknil za stoletje. Bil je to čas hladne vojne in sprti strani sta bolj kot na hipijevstvo prisegali na orožje. Na drugi strani je sovrag, ki ga je treba ugonobiti, magari iz vesolja! Temu so sledili prvi koncepti iz šestdesetih let. Vesoljske postaje so si zamislili najmanj kot opazovalnice tal za sovražnimi premiki, kar je bilo v neinformatizirani dobi zlata vredno. V najbolj divjih različicah bi jih izkoristili za metanje atomskih bomb. Toda ZDA so kaj hitro zgruntale, da je za špijunstvo z neba bolj primeren električni satelit, nukice pa je ceneje in natančneje vijačiti na balistične rakete. Sile so preusmerili drugam. Sovjeti so z idejo nadaljevali in tako leta 1971 postali prva država, ki je na nebo postavila pravcato vesoljsko postajo Saljut 1 (po slovensko salút ali salva). Nič posebnega ni bila, v bistvu je šlo le za sobo z odprtino, na katero je bilo moč priviti ladjo s posadko. A dovolj za zgodovinske knjige. V istem desetletju so izstrelili še osem izboljšanih Saljutov, vesoljskih postaj prve generacije. Nekatere, skrivno poimenovane Almaz (diamant), so opremili s strojnico, prvim orožjem v vesolju. Ker ni kaj dosti koristila, so jih opustili. |
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Od opek do strojnic v orbiti ![]() Luknjaste sestavljanke ![]() Tehnična velikanka ![]() Rutina nenavadnosti ![]() Ko ni teže, gre vse narobe ![]() Hud biznis ![]() Po postaji – postaja? ![]() Slon v trgovini s prihodnostjo ![]() |
|