|
Preboj za ovinkom?
Res je, da smo vsakih nekaj mesecev priča bučnim najavam, da so v kakšnem laboratoriju odkrili način, kako (domnevno) podvojiti kapaciteto ali napolniti baterijo v minuti. A nato o tem ponavadi ne slišimo nikoli več. Za takšnimi novicami se skriva žalostna dinamika raziskovanja na tem področju, ki mu izven vodilnih podjetij manjka denarja. Napredek pri razvoju baterij je namreč počasno, mukotrpno garanje, ki si ga lahko privoščijo le firme, ki so v njem že do vratu, na primer proizvajalci elektronike in e-avtomobilov. Drug kapital sem nerad zaide, ker se na dobiček enostavno čaka predolgo. Velike najave so tako skrbno lansirane v javnost, da bi morebiti privabile investitorje, redkeje pa dejansko pomenijo važen preboj. Na univerzi Carnegie Mellon so lani napravili raziskavo na to temo in dognali, da uvedba nove tehnologije baterij terja vsaj deset do petnajst let, izboljšava obstoječe pa vsaj štiri leta. Bližnjic ni, zgolj počasna rast, ki Li-ionskim tipom letno pridoda 6 do 8 % kapacitete in jim v enaki meri zniža ceno. In to kljub dejstvu, da ima tod znaten vložek vojska, saj je treba vse od očal za nočno gledanje do GPS-naprav, ki jih tovorijo soldatje sodobnega bojišča, takisto napajati z baterijami.
Večina raziskav se suče okoli izboljšave zgradbe elektrod, da bi jim z naprednimi kristalnimi strukturami povečali površino in s tem zmožnost hrambe večjega števila ionov, kar bi povečalo kapaciteto. Na površino odlagajo ogljikove in silicijeve nanocevke, seveda pa ne umanjka raba grafena, razvpitega 'čudežnega' materiala, ki označuje za molekulo debelo plast ogljika. Izkoristiti ga skušajo tako na elektrodah kot membranah, ki bi bolje usmerjale potovanje ionov in elektrolitov. Španska firma Graphenano naj bi tako razvila grafensko baterijo grabat, ki naj bi imela petkrat večjo zalogo od današnjih litij-ionskih in se namečkoma polnila tridesetkrat hitreje. Sliši se kot še ena od laboratorijskih pravljic in strokovni komentatorji so skeptični. Bomo verjeli, ko bomo videli. Otipljivejši je napredek pri kompaktnosti zasnov, predvsem v smeri zelo tankih, upogljivih akumulatorjev. Ti bodo pomembni v oblačljivi elektroniki in veliko laboratorijev na sejmih že s ponosom kaže prototipe, ki delujejo. |
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Malo kemije in malo fizike ![]() Not in ven ![]() Sod smodnika? ![]() Bolj sod kemikalij ![]() Preboj za ovinkom? ![]() Za prgišče škratov elektronov več ![]() sorodni članki
|
|