|
Not in ven Mednje sodi zloglasni 'spominski efekt', ki pravi, da je treba baterijo povsem sprazniti in povsem napolniti, drugače si 'zapomni' delno spraznjenje in je sčasoma ne moreš več uporabljati čez to mejo. Realnost je taka, da je te sorte pojav zares bremenil zgolj stare nikelj-kadmijeve različice, pa še to le pri daljši seriji praznjenj na točno isto vrednost. Težavi se je lahko slehernik enostavno ognil tako, da pač baterije ni vedno praznil do iste ravni, pa je bil problem rešen. NiMH izvedenke ne trpijo več toliko za to težavo, moderne Li-ionske pa sploh ne. Pri slednjih te še spodbujajo, da jih polni nekje na sredi.
Realnejša je bila pri malo starejših napolnjivih inačicah nevarnost pretiranega polnjenja ali izpraznitve. Ako si NiMH baterijo pustil v preprostem polnilniku po tistem, ko je bila že naphana, je namreč na elektrodah začel kristalizirati elektrolit, kar je znižalo voltažo. S popolnim izpraznjenjem pa so imele problem izvedenke, sestavljene iz več členov. Ker ti niso imeli povsem enake kapacitete za hrambo naboja, so se nekateri izpraznili prej kot drugi, kar je pripeljalo do obrnjenega toka in to je baterijo poškodovalo. Današnje litij-ionske ponavadi vsebujejo električno vezje za nadzor, saj so same na sebi občutljive na nepravilno polnjenje. To vezje prepreči kvarne režime delovanja, ki bi lahko baterijo poškodovali, zato so pri sodobnih shrambah opisani problemi stvar preteklosti. V avtomobilih tudi pri tako imenovanem hitrem polnjenju (rapid charging) elektronika pazi, kako se dovaja tok. Nad 80 % napolnjenosti, ko začne zaradi specifike li-ionskih členov naraščati njihov notranji upor, se polnjenje upočasni.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Malo kemije in malo fizike ![]() Not in ven ![]() Sod smodnika? ![]() Bolj sod kemikalij ![]() Preboj za ovinkom? ![]() Za prgišče škratov elektronov več ![]() sorodni članki
|
|