|
Na postroj! Na drugi strani mize so se množično nabirali orkovski hrusti ob stalnem barbarskem kruljenju njihovega igralca, ker je to pač kot orkovski poveljnik dolžan početi! Orki so podobno kot Garda usmerjeni v številčno premoč, s kar nekaj ducati figuric v vojski. Spredaj si denimo našel gretchine, suženjske gobline, ki običajno prestrezajo krogle, da ne zadenejo česa bolj dragocenega. Haha, šala, pri Orkih ni nič dragocenega. Razen warbossa, šefovskega grobijana, ki se od ostalih razlikuje v tem, da ima največjo pest in si ga nihče ne upa na gobec. V tej bitki je imel ob strani pribočnike, denimo Big Meka (res) z energetskim oklepom, za katerega noben Ork nima pojma, kako dela, ampak pač dela, ker je ŠEF rekel, da mora. Okoli so se motovilili meganobzi, veteranski vojščaki, ki jim je ratalo do zdaj ne umreti. Pa 'tankbustazi', hodeče protitankovske mine. Slikovita vojska, tile galaktični zelenci. “Orki nismo ankol potoučeni u boju, ker smo največji in najmučnejši. Če zmagamo, zmagamo, če pa nas fentajo, smo pa fertik in je itak vseen. Če zbežimo, tud ne šteje, ker loh zmeri prletimo nazaj!” Orkovski warboss Skullkrakka se je popraskal po kovinski čeljusti. Ni ga srbela, le svetovalec mu je dejal, da pametni možje to počnejo in on je bil pameten. Odkar pomni, njegov klan ni na kupu zbral toliko Orkov. Ampak mogoče je to zato, ker so ga že večkrat ustrelili v glavo in mu je spomin pešal. Kamor je segal pogled, je gomazelo od mešanice mišic in rdeče popleskanega oklepa. Rdečega zato, ker so mu rekli, da tako pobarvane stvari šibajo hitreje. Bojevniki so vse bolj neučakano pogledovali proti šefu in prišel je čas za naskok. “Sej veste, kuga morte narest. Če ne moreš bukseljna kresnt, ga pihneš. Če ga loh kresneš, ga dej, pol pa ga še enkrat ustrel, če še ni mrtu. Pa tud če je, ga še mal ustrel. Evo, gremo. WAAAAAAAAGH!!” Z nečloveškim (dobesedno) krikom iz takšne globine grla, da niti eldarski navigatorji ne bi našli poti do tja, je Skulkrakka pognal zeleno hordo v napad. Čreva na plot! Namizni Warhammerji tečejo po potezah in napadajočemu Orku je tu pripadla prva. V njej je lahko ukazoval vsem svojim enotam, nakar je nadzor predal nasprotniku in tako je šlo izmenično naprej. Sleherni korak je razdeljen na tri glavne faze: premik, streljanje in mikastenje. V prvi je igralec s plastičnim merilom v inčih odmerjal gibanje zelenokožne svojati. Pešadija lahko običajno premeri okrog šest palcev, zato je nekaj potez prostora, da se sovražniki luknjajo. Po vseh premikih je sledila faza streljanja. Za slehernega bojevnika je Ork prijel v roko po eno šeststransko kockico in metal za rezultate zadetkov, odvisne od njihove veščine ciljanja v tabelah. Za vsakega od zadetkov je znova prijel v roko kockice in jih vrgel po mizi še za rezultat učinka, pri čemer sta nasprotnika primerjala moč orožij v tabelah z odpornostjo zadetih enot. Če so krogle našle cilj in naluknjale nesrečne soldate, je bil na vrsti 'saving throw', v katerem je Imperialec metal kockice za primer, da bi oklep vendarle rešil situacijo. Skratka, v Warhammerjih mečeš po več kock na figurico za vsak napad in besno zreš v tabele, zato gre za precej globoke namiznice.
Orkovski vojščaki so raje kot učenje merjenja imeli pretepanje gretchinov, zato niso bili ravno snajperji. Toda absurden volumen ognja, ki ga je bila horda sposobna vreči na sovraga, je vendarle že v prvi salvi pogubila več Imperialcev. “HAHA, DAKKA DAKKA DAKKA,” se je drl Ork, kar v orkovščini pomeni streljanje. Temu v primeru, da so si nasprotne miniature dovolj blizu, sledi faza juriša, kjer se na podoben način kot pri rešetanju določi izide boja na blizu. Četudi v svetu Warhammerja 40.000 poznajo strelno orožje, je spopadanje prsa ob prsa zaradi množičnosti naskokov stalnica in kdor ni vešč rokovanja z motorno žago, hitro izgubi drob. Tako se sleherna partija nadaljuje v sozvočju prebrisanih bočnih manevrov in vselej nepredvidljivih metov kocke. Ravnotežje med taktičnimi veščinami in naključnostjo je že od nekdaj srž privlačnosti zbiranja ob mizah z bojišči. Nasprotnika skušata dobiti čimveč sovražnih figuric v preverjen snop morilskega ognja ali z nenadnimi naskoki presenečenja vse stavita na srečen met, ki bi uničil najbolj potentne bojevnike. Imperialec je imel denimo v rokavu še eno presenečenje, teleportacijo elitnih Cesarjevih enot – marincev! A to je štorija za kdaj drugič.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Na postroj! ![]() V temi preteklosti je samo – podlaga ![]() V temni prihodnosti je samo rast cen ![]() |
|