Nerazumljeni mutanti
Stan Lee je bil velik človekoljub in ga je motila vsakršna segregacija. Občutil jo je tudi sam, ko zaradi ženinega prezbiterijanstva nista mogla posvojiti židovskega otroka. Zato je skozi svoje kolumne in govore na šolah redno pozival zoper rasizem in vsakršno nestrpnost. S tem v mislih je leta 1963 osnoval prav posebno skupino z nadnaravnimi sposobnostmi. Tako, ki je navadneži ne bodo po božje častili, marveč se bodo do nje vedli sumničavo in nerazumevajoče. Tokrat za spremembe niso poskrbeli kozmični, gama ali kakšni drugi žarki, marveč narava sama. Drugačnost je namreč izhajala iz mutacij, te pa so nepredvidljive in brezkončne, kar je omogočalo veliko število likov. Težavo je imel le s poimenovanjem, kajti Mutanti se niso čuli dovolj dobro. Naposled mu je padel v oči X v extra, tako da je ekipa postala X-Men. Soustvarjalec je bil zopet Jack Kirby, skupaj pa sta udejanila ducat začetnih mutantov, med ostalimi Profesorja Xavierja, Magneta, Cyclopsa, Quicksilverja in Scarlet Witch.

Možje in žene X so bili drugačni karakterji, saj niso prišli iz vesolja ali laboratorija, marveč so narav­­ni mutanti. Nenavaden je takisto njihov medsebojni boj, ki izvira iz drugačnih filozofij glede sobivanja z navadnimi ljudmi. Stan je z njimi ustvaril samosvoj svet, a resnični razmah je prišel šele v sedemdesetih z Wolverinom. On je delo drugih avtorjev.

Vse naštete karakterje, od Fantastičnih prek X-Mož do Maščevalcev, so Stan in ekipa ustvarili v nič manj kot petih letih. Za dobro mero sta jima sledila še tedaj zelo popularni Silver Surfer in bolj prizemljeni Daredevil. Ob tem ne gre pozabiti na desetine sočasnih zlikovcev, kot so Red Skull, Abomination, Doctor Octopuss in Galactus. Z njihovimi številnimi dogodivščinami je založba zaobjele širše občinstvo kot DC, ki je vztrajal pri Supermanovi idealni pravičniškosti in židanem Batmanu. Pri tem imajo sodelavci brkatega urednika le v lepem spominu, saj je bil vselej pošten do zaslug in referenc. Velika nepravica se je na primer godila pri DCju, ko so kot avtorja Šišmiša dolgo omenjali izključno Boba Kana, čeprav si je celoten scenarij, od umora familije do Gothama, izmislil Bill Finger. Slednjemu so zasluge priznali šele posthumno. Hkrati je bil Stan gonilna sila in v navdih uredništvu. Menda je pri slikovitem ponazarjanju svojih idej risarjem delal vsesortne grimase, opletal z udi in skakal po pohištvu. Vse za čimbolj dinamično risbo.

Velika Stanova odprtost in karizmatičnost ter šestdeset let aktivnega delovanja v javnosti, od pogovornih oddaj do konvencij, so rezultirali v tem, da je splošno znan kot edini avtor Avengerjev in X-Menov. Sam si vsekakor ne lasti ekskluzivnih zaslug zanje in je celo za časa ustvarjanja pravično poudarjal doprinos sodelavcev.

Kot svojo poslednjo figuro za Marvel je leta 1980 ustvaril She-Hulkinjo, Bannerjevo sestrično, ki dobi nekaj hulkovske krvi. Redno pisanje je Stan opustil leta 1972 s prigodo Fantastic Four, ko je prevzel vajeti podjetja. Toda menedžerski položaj mu ni godil in raje je nagovarjal geeke na raznih konvencijah, kar počne še dandanes. Za hec je še kdaj spisal kakšno zgodbo, med katerimi je najboljša The Silver Surfer: The Ultimate Cosmic Experience, nakar se je v osemdesetih iz New Yorka preselil v Kalifornijo, kjer je skrbel za Marvelov vstop na pod­ročje gibljivih sličic. Ni bil namreč navdušen nad tem, kar so dotlej počeli z njegovimi liki. Televizijska serija Spider-Man iz leta 1978 je bila zanič in Thora so mu spremenili v oživelega vikinga, kajti mreža je za edinega boga priznala – Boga. Uspešen je bil pravzaprav le Hulk z legendarnim Louom Ferrignom. Stan je bil mnenja, da tehnikalije še niso zrele za igrano vsebino, zato se je Marvel Studios na začetku osredotočil na risanke.

Sami Stanovi hrabreži: Thor je bil njegov prvi nezemljan, Fury je pričel kariero kot vodja komandosov v drugi svetovni vojni, Black Panther je vladar napredne afriške dežele Wakanda in Daredevil je zavetnik nemočnih Njujorčanov. Mimogrede, slednji je bil spočetka najboljši Spideyjev kolega.

Stana Leeja so imeli radi in mu čast s povabilom v Belo hišo izkazali številni predsedniki. Obama je večkrat priznal, da je Spider-Man njegov omiljeni otroški lik, do­čim se je George Bush stripopiscu poklonil z me­daljo za posebne umetniške zasluge. Na fotografiji se režita kot pečena mačka zato, ker je Stan predsednika vpra­šal, če ga bo tudi kušnil.