Revija Joker - Zmenek z Luno

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zmenek z Luno

Hiška v vakuumu
Firme, ki sodelujejo v X Nagradi, niso edini zasebniki, ki so lačni uspeha tam zgoraj. Največji živžav je povzročil ameriški milijarder Robert Bigelow. Po uspehu v hotelirstvu je ustanovil podjetje Bigelow Aerospace in se namenil nastanitvene kapacitete prenesti v vesolje. Od Nase je prevzel opuščeno idejo napihljivih modulov za vesoljske postaje TransHab in jo razširil v turistične orbitalne bivalnike ter takšne za baze na nebesnih telesih. Večina njihovih sten je iz odpornih tkanin, podobnih kevlarju. Na dano uporabno prostornino so veliko lažji od klasič­nih trdnih modulov. Ok­rog Zemlje že uspešno kro­ži­ta testna primerka Genesis I in II. Bigelow si je pridobil pravico za testiranje napihljivega modula na Mednarodni vesoljski postaji, nakar kani postaviti prvi orbitalni hotel. Toda njegov največji cilj je turis­tič­na kolonija na Mesecu, in sicer že leta 2025.

Shema izvirnega TransHaba, od koder je Bigelow napravil napihljive module. Trdno je le kovinsko ogrodje v sredini, kamor se je moč zateči v sili, dočim se okolica napihne do polne prostornine.

Njegovi načrti se morda zdijo pretenciozni, a so najbolj otipljivi med vsemi, ki se ta hip tičejo postavljanja stalne Mesečeve postojanke. Rusi nameravajo ob evropski pomoči Luno-Glob pripeljati do stalne posadke okoli leta 2030, takisto Japonci - nato pa se konča. NASA namerava okoli Meseca z astronavti krožiti, toda glede kolonizacije pogleduje proti Marsu. Ta je zaradi večje gravitacije, atmosfere in mo­rebitnih nagrad pod površjem bolj mamljiv za stalno naselitev od Meseca. Njegov dan (sol) je le dobre pol ure daljši od Zemljinega, zato bi se naseljenci tam laže ustalili kot na Luni. Spričo odsotnosti atmosfere in magnetnega polja Lunino površje neusmiljeno bombardirajo tako nevarno sevanje kot leteči delci, mikrometeoroidi. Zato dosti bivališčnih shem predlaga, da bi stene prekrili s peskom, s či­mer bi jih zaščitili, ali celo izkopali tunele v globino.
Temperatura na površju z dnevom in nočjo močno niha, za okoli 250 stopinj Celzija! Zaradi tega mnogo načrtovalcev mesto prvih naselbin postavlja v bližino polov, kjer se beležijo manjše razlike in daljši čas obsevanja s soncem. In koder so zaznali vodo, četudi v mrzli senci kraterjev. Daljša razpoložljivost sonca bi pomenila lažjo oskrbo z elektriko prek sončevih celic, ki bile na ekvatorju sicer za dva Zemljina tedna dni v temi. Površje v glavnem tvorijo bazaltne kamnine in razne kovine, dočim mnogi elementi, ki jih zahtevajo človekovi biološki in proizvodni procesi, na primer dušik, vodik in ogljik, manjkajo in bi jih morali pripeljati od drugod. Preživetje na Luni ni mačji kašelj.

Zmenek z Luno objavljeno: Joker 271
februar 2016