Revija Joker - Zmenek z Luno

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zmenek z Luno

Roverje na trg!
Septembra 2007 se je v dogajanje vmešala organizacija X Prize Foundation. Poznamo jo kot neprofitno združenje, ki z natečaji spodbuja tehnološki napredek. Med njimi najdeš takšnega za poceni pristajalne raketne motorje, koder je John Carmack z Armadillo Aerospacom pobasal nagrado za drugo mesto. Najbolj znan je še vedno Ansari X Prize za privatni razvoj plovila za polet v vesolje oziroma čez višino stotih kilometrov. Pred dvanajstimi leti so jo prejeli snovalci vesoljskega letalnika SpaceShip­One, predhodnika tistih, s katerimi želi Richard Branson v okviru Virgin Galactica pošiljati turiste nad Karmanovo mejo. S tem so zagnali dobo turis­tičnih astronavtov.

Če lahko Richard Garriott in drugi milijonarji obiskujejo vesolje, je logično, da bodo nekoč pošiljali takšne fotografije z Lune. Nasa in druge državne agencije se vesoljskega turizma ne otepajo.

Lunar X Prize postavlja veliko višje cilje - dobesedno. Zahtevek se glasi, da mora podjetje na Mesec spraviti robotsko vozilce, z njim premeriti vsaj pol kilometra in na Zemljo poslati fotografije ter videoposnetek okolice v visoki ločljivosti. Za nagradni sklad se je javil Google, ki bo zmagovalcu dal dvajset milijonov ameriških dolarjev in drugouvrščene­mu pet. Dodatnih pet jih je na voljo za drugotne podvige, kot sta daljše potovanje in preživetje naprave skozi vso Lunino ledeno noč. Rok je bil sprva postavljen v 2014, a so ga bili prisiljeni nekajkrat podaljšati. Trenutno stoji pri koncu leta 2017 in še vedno obstaja nevarnost, da cilja ne bo uspelo doseči nobenemu od tekmovalcev. Od štiriintridesetih registriranih projektov jih sodeluje le še šestnajst. Samo dve ekipi - ameriška Moon Express in izraelska SpaceIL - sta si doslej rezervirali kapacitete za polet v vesolje do izteka natečaja. Prva je sklenila sporazum s tvrdko RocketLab, dočim so Izraelci najeli vidnejšega igralca, Muskov SpaceX. Nobeno od moš­tev torej ne snuje lastne rakete, marveč nameravajo za polet uporabiti druge komercialne ponudnike.

Part-Time Scientists je gruča nemških inženirjev, ki se poteguje za Lunar X Prize. Lani so v sodelovanje prepričali Audi, spričo česar so avtek iz asimova preimenovali v Audi lunar quattro. Toda naziv ni le posledica hecnega marketinga, marveč avtomobilsko podjetje sodeluje s strokovnjaki in lastno tehnologijo.

Ob vsem, kar vemo o stroških in manku neposrednih gospodarskih koristi pristankov na Luni, se zastavi vprašanje, kakšen smisel ima za zasebnike vlaganje financ v takšna brezna. A zamisel stavi na samosvojo naravo komercialnih poletov, ki so drugačni od tistih državnih vesoljskih agencij, saj gradijo na množičnosti in posledični masovni proizvodnji. Poglavitni razlog za visoke stroške vesoljskih poletov je danes njihova redkost. Ob mno­žičnejšem izstreljevanju in konkurenci na trgu bi cena pošiljanja tovora z Zemlje padla. Temu pritrjujejo izkušnje SpaceXa, ki je ceno izstreljevanja satelitov v vesolje več kot prepolovil glede na tisto državnih agencij in jo spustil pod petdeset milijonov dolarjev na let!

Da lahko komercialna podjetja za vzlete konkurirajo ogromnim agencijam, kot je NASA, se zdi navdušujoče. A pri tem ubirajo veliko bližnjic. SpaceX ima denimo v lasti zgolj testni poligon, dočim sta oba za lete v orbito najeta. Prvi s slike je v Cape Canaveralu na Floridi, drugi v vojaški bazi Vandenberg v Kaliforniji.

Zmenek z Luno objavljeno: Joker 271
februar 2016