Revija Joker - Zmenek z Luno

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zmenek z Luno

"Ker je težko!"
Oktobra 1957 je Sovjetska zveza z lansiranjem Sputnika 1, prvega umetnega Zemljinega satelita, zagnala slovito vesoljsko tekmo z Združenimi drža­va­mi Amerike. Komunisti so nizali uspeh za uspehom. Sonda Luna 1 je prva švignila mimo Meseca. Pohvalili so se s prvim predmetom na njegovem površju, ko so tja strmoglavili Luno 2. Aprila 1961 pa so zabeležili največji dosežek: Jurij Gagarin je pos­tal prvi človek v vesolju, torej nad Karmanovo linijo stotih kilometrov nadmorske višine.
To je spodbudilo ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da agenciji NASA nameni več denarja. Po nasvetu nekdanjega nacističnega, v tistem času pa prvega Nasinega konstruktorja raket Wernherja von Brauna, je kot naslednji veliki cilj izbral pristanek na Mesecu s človeško posadko. Maja 1961 je imel pred kongresom zgodovinski govor, v katerem je nacijo pozval k usklajenemu trudu za tak podvig še pred koncem desetletja. Leto pozneje je namero zaokrožil z znanim izrekom "Tega ne počnemo, ker bi bilo lahko, marveč zato, ker je težko."

Prve sonde Luna, kot je dvojka na sliki, so bile preproste kovinske krogle, naphane z inštrumenti. Proti Mesecu so jih izstrelili po karseda kratki razdalji, zaradi česar so tja potrebovale vsega 36 ur. Šele devetka je znala elegantno pristati.

Sovjetom je leta 1966 še uspelo kot prvim mehko pristati na Mesecu z Luno 9. A Toda nato so pobudo prevzeli Američani in vodstva niso več izpustili iz rok. Ne le, da so v dirko zmetali več denarja, dolgoročno so bolje organizirali vesoljske projekte od tekmecev, saj so se osredotočili na en sam program: Apollo. Medtem so Sovjeti vzporedno vozili več konkurenčnih in vnemar trošili sredstva. Takisto jih je močno prizadela smrt glavnega vodje, legendarnega raketnega konstruktorja Sergeja Koroljova, ki je leta 1966 preminil med rutinsko operacijo. Zaradi nje je zastal razvoj motorjev. Sovjetski po potisni moči niso dohajali ameriških in so jih morali v plovilo namontirati več, kar je pomenilo več možnosti za napake in testni primerki so izginjali v ognjenih zubljih. Američani takšnih težav niso imeli in prvo javljanje iz kabine z Mesečevega površja, 20. julija 1969, je bilo v angleščini.
Od leta 1969 do 1972 so ZDA tja poslale šest človeških odprav pod oznakami Apollo od 11 do 17. Le pri trinajsetici so morali zaradi okvare misijo prekiniti in so komaj rešili posadko, kar vemo, ker smo gledali napeti film Apollo 13. Štirinajstka je prva poskrbela za barvne videoposnetke okolice, ob pristanku naslednje pa so se po Luninem površju zapeljali s terenskim vozilom. Sleherna od posadk je štela po tri astronavte, od katerih je eden ostal v orbiti, dva pa sta se v pristajalnem vozilu spustila dol in v skafandrih stopila v zunanjost. To pomeni, da se je po Luni doslej sprehajalo natanko dvanajst ljudi.

Buzz Aldrin, drugi človek na Mesecu, ob zastavici za eksperiment merjenja sončevega vetra. Kraj pristanka Apolla 11 se imenuje Baza spokojnosti in je z ostanki plovila najpomembnejši človeški spomenik tam gor ter prihodnja turistična točka.

Zmenek z Luno objavljeno: Joker 271
februar 2016