|
Porodnišnica delcev A tudi tega še ne bodo mogli zaznati, ker človeška orodja ignorira. Pobegnil bo neznanokam in nemara milijone let vandral po vsemirju, dokler ga gravitacija ne bo toliko upočasnila, da se bo umiril v črni luknji ali predmestju kakšne galaksije. Za seboj pa bo pustil tatinsko sled. Fiziki v detektorju Atlas, kjer dela tudi Mikuž, imajo filigransko natančno izračunano, koliko mase in energije so poslali po velikem krogu. Ne bo jim ostalo skrito, če bo novonastali WIMP švignil iz detektorja. V bilanci bo nastala velika luknja, ki jo lahko pojasni le masivni lopov. Eureka trenutek tega stoletja? Morda. Le ena težavica je. Da bi se vse to sploh lahko zgodilo, mora držati predpostavka, ki ji rečemo supersimetrija s simpatično kratico SUSY. Nedokazani sveti gral fizikov. Če bi na prej opisan način odkrili WIMP, bi bilo vprašanje, kaj bi odjeknilo kot večja novica. Poglavitni kandidat za najlažji WIMP je supersomerni delec nevtralino. Pozor: to NI supersimetrični partner nevtrina, kot se pogosto napačno poroča, temveč je prek senčne pregrade povezan s tremi bozoni. Na nevtrine pa sliči po obnašanju. Prav ta trenutek vam skozi vsak kvadratni centimeter kože dokazano in povsem neopazno šviga na milijarde nevtrinov, in če nevtralini obstajajo, pravkar počnejo isto. V zgodbo padejo kot ata na mamo. So zelo masivni, ne zmenijo se za svetlobo, se ne lepijo skupaj in jih je dovolj, da lahko pojasnijo natanko tistih 84 odstotkov, kolikor naj bi bilo temne mase v vesolju. Z nevtralinom se vse lepo poklopi in njegovo odkritje bi bilo velikansko zmagoslavje. |
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Strašenje po galaksijah ![]() Učeno tavanje po temi ![]() Porodnišnica delcev ![]() Semena osvetij ![]() Oblika vesolja in kam gre ![]() Temna energija ![]() Konec vseh koncev ![]() sorodni članki
|
|