Revija Joker - Koža kot platno - ljubezen na prvi vbod

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Koža kot platno - ljubezen na prvi vbod

Ali boli?
Kratek odgovor: aha. Daljši odgovor: načeloma da, ampak presenetljivo različno - odvisno od spretnosti mojstra, telesnega predela in psihofizičnega stanja tetoviranca. Bolečino vsakdo dojema drugače in než­nejši spol po zdržljivosti ne zaostaja, prej nasprotno. Kar vprašaj mamo, kako te je rojevala. Pomembna je pravilna globina šivov. Če je prevelika, bo ob znatnejši pekočini nazadnje tam nastal še zmazek, če je premajhna, pa bo po sicer prijetnejšem dotiku podoba prehitro zbledela. Manjši snopič krožno razporejenih igel za črtanje ('liner' ali 'round') nažiga hitreje in ga je čutiti drugače od širokega glavnička vzporednih konic za senčenje ('shader' ali 'magnum'). Če si na postopek pripravljen, med drugim tako, da se prikažeš polnega želodca (a nikakor ne v roži­cah), bo slednji znosnejši in morda celo razbremenjujoče katarzičen.

Tatuist bo kožo očistil, jo obril dlačevja in namazilil ter potem z acetatnim kopirnim papirjem nanjo prenesel skico izbranega motiva. Podrobnosti na njem bo dopolnil s pisalom. Najprej bo z manjšim snopičem igel ('liner') izdelal celoten obris, nakar se bo s širokim glavničkom ('shader') lotil zapolnjevanja z barvo in senčenja. Če je tetovaža zelo velika, bo ves postopek zahteval več seans v nekaj zaporednih tednih.

Zaradi različne oživčenosti in debeline kože je dogajanje drugače čutiti na različnih delih telesa. Nežna notranja stran okončin je denimo občutljivejša od zunanje, dočim sklepi in območja tik nad kostjo skelijo bolj kot maščevje in mišičevje, pa še manj trajni so. Nekaterim skrajnostim, kot so prsti, spolovila in glava, se je bolje docela izogniti, na kar te bo kvaliteten tatuist tako ali tako opozoril. Marsikateri bo špikanje lobanje ali curaklja celo gladko zavrnil. Brnenje tetovirne pištolice ne prinaša bolečine zbadanja, trganja ali rezanja. Bolj gre za občutek pekočega praskanja ob spremljavi zoprne mehanske vibracije. Procedura ni krvava, le včasih se pri kom pokaže neznatna rde­ča kapljica iz kapilar. Omeniti velja, da začne hipofiza ob telesni travmi izločati naravne endorfine, ki ubla­ži­jo muke in lahko izzovejo celo rahlo evforijo. Slaba novica pa je, da blaženost traja kakšno uro ali dve, nakar postane zbadanje nadležno in utrudljivo.

Naj te strašljiva intimnost salona in osebni slog mojstra ne odvrneta. Prav tako ne cena, ki je dogovorjena vnaprej in od stotaka evrov narašča s kompleksnostjo tetovaže. Kar dobiš tukaj, gre s tabo v grob. Najslabši tatu je tisti, ki je poceni.

Nekateri tatuisti imajo pripravljena mazila ali pršila za blago lokalno omrtvičenje kože, a jih praviloma uporabljajo le v nujnejših primerih. Namesto tega stranko bodrijo, jo zabavajo s pogovorom in odvračajo pozornost z dovtipi, pomirjujočo glasbo ali mehiškimi žajfnicami na televiziji. Nekoliko pomaga tudi žvečenje čigumija ali ročno stiskanje elastične žogice. Kakorkoli že, določeno nelagodje je značilen del obreda in ga kaže pogumno sprejeti kot posebno, intimno do­ži­vet­je. Mazohistična seansa pri manjšem okrasju traja kakšno urico, pri obsežnejšem pa kakih šest ali celo dlje. Ognjičeva maža in primerna oblačilna pozornost v prihodnjih dneh poskrbijo, da se kožnato platno us­trezno zaceli. Namesto poškodovane vrhnjice, ki se često olupi, ga preraste mlada opna. Skupaj z nekoliko motnejšo podkožno podobo kaj kmalu obledi tudi spomin na skeleče brnenje. Tedaj marsikdo že vneto razmišlja o naslednjem, še večjem in bolj živopisanem telesnem motivu.

Tole je posrečeno mesto za prvi tatu, saj je površina hrbta za spoznanje manj občutljiva. Razen tega lahko sliko po potrebi prikriješ z oblačili. Sprva pordela, poškodovana koža si bo opomogla v tednu ali dveh. Po tem času pa le veselo na bazen!

Koža kot platno - ljubezen na prvi vbod objavljeno: Joker 263
junij 2015