Revija Joker - Božji korobači

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Božji korobači

Nemirna Evropa
Okoli leta 400 se je upravno središče zahodnega dela imperija znova preselilo, tokrat v Raveno. Ozemlje je bilo razdeljeno na mnogo skorajda neodvisnih provinc, ki so jim vladali taki in drugačni nezapomnljivi uzurpatorji. Dogajanje je bilo tisti čas sila pestro in razdrobljeno, saj ni minilo leto brez mnogih spopadov, prevešanja tehtnic moči in zamenjav glavarjev. Dodatne spore je netila vera, kajti kljub uradnemu krščanstvu so številni Rimljani še vedno častili Jupitra in tovarišijo. Mnoga okoliška plemena so, umikajoč se aziatskim roparjem, sicer miroljubno prestopila pod rimsko okrilje. Nakar so zaradi davščin in poma­njkanja organizirala notranje vstaje. Na tak način je nastala vojska Vizigotov, ki je kasneje zavzela Rim.
Nadalje so pisanje zgodovine zakomplicirala kratkotrajna zavezništva. Okoliška plemena, vključno s Huni, so služila kot tako imenovani federati, najemniki, bodisi zoper zunanjega sovražnika, bodisi v držav­ljans­kih vojnah. Pripadniki istega ljudstva so se znašli celo na obeh straneh bojnega polja, često pa je bil današnji zaveznik že jutrišnji neprijatelj. To so izkusili Rimljani, ki so jim Huni nekajkrat pomagali zoper uletavajoče Germane. A ko so na pomoč pred vizigotsko vojsko Alarika pozvali hunske čete, so se le-te na vratih Večnega mesta pojavile na strani Gotov. Tridnev­no barbarsko pustošenje veličastne metropole leta 410 je pomenilo začetek konca Zahodnega cesarstva. Svet je uvidel, da mogočni Rim ni nepremagljiv.
Hunska glavnina je tisti čas bivala v Panonski nižini, menda okoli Budimpešte, čeprav dokazov ni. Niso zidali ne hiš in ne grobnic, marveč so živeli v šotorih nalik Dothrakijem. Je pa ljudstvo vseeno postalo bolj enovito, kajti brata Rugila in Oktar sta okoli leta 420 konjenike združila in organizirala. Kot velesila, ki se je okrepila in pomešala s podrejenimi Germani, so pritisnili na Konstantinopel. Po znameniti marugški pogodbi, poimenovani po predhodniku Požarevca, so izsilili dajatev nekaj sto kil zlata letno. Naslednji cilj je bila bogatija Apeninskega polotoka, vendar sta poglavarja prej umrla. Leta 437 sta ju nasledila druga brata, Atila in Bleda.

Božji korobači objavljeno: Joker 260
marec 2015