Revija Joker - Droni: nežive ptice na nebu

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Droni: nežive ptice na nebu

Nevidneži na obzorju
Oborožene sile Združenih držav, ki imajo največjo tovrstno vojsko, posedujejo dobrih deset tisoč trotov. To je desetkrat več kot leta 2000 in toliko kot vseh njihovih običajnih avionov. Je pa treba omeniti, da je od tega skoraj tri četrtine najmanjših 'ročnih' RQ-11 raven, dočim imajo predatorjev in reaperjev le okrog štiristo. Ker vsak od večjih letalnikov zahteva celo gručo operaterjev, je njihovo urjenje takisto v skokovitem porastu. Lani so Američani prvič izurili več pilotov za drone kot prava letala (četudi morajo tudi prvi znati leteti zares!).

To ni več montaža, marveč čisto pravi prototipni X-47B, ki vzleta z letalonosilke kot vsako drugo palubno letalo. Udomačil se je v hangarju pod vzletnim krovom in vzdrževalno ladijsko osebje ga je vzelo za svojega. Kljub temu se pilotom ta hip še ni treba bati, da bi jih droni povsem nadomestili. V prvi inačici bodo robotski in običajni avioni leteli eden ob drugem in piloti v zraku jih bodo iz svojih lovcev pošiljali prve v boj.

Njihove naloge se z izvidništva in napadanja širijo na druga področja. Na primer v transport, kjer z robots­kimi helikopterji testno oskrbujejo odročne afganistanske postojanke, kamor vodijo za tovornjake nevarno minirane ceste. Postali so zanesljivejši, saj so se izgube predatorjev zaradi okvar zmanjšale na tretjino tistih iz leta 2005. Toda največ raziskav je še vedno usmerjenih v zmogljivosti in oborožitev. Prvi cilj je zasnovati manjše izstrelke od okornega hellfira, kot je raketica griffin, da bi zmanjšali število civilnih žrtev in hkrati povečali bojno moč. Predator lahko nosi le dva hellfira, a kar šest griffinov. Napreduje umetna inteligenca, ki naj bi UAV že znala samostojno umikati nasprotni protizračni obrambi z letom po dolinah in podobnim! Šušlja se, da lahko najnovejši brezpilotniki zanesljivo vzletijo in pristanejo, tako da mora nadzornik le pritisniti na gumb za vklop. So pa podrobnosti vojaška skrivnost.

Kamanov helikopterček KMAX je prelomen iz več razlogov. Prvič, ima dva propelerja, ki se vrtita sinhrono. Drugič, vanj lahko sede pilot, moč pa ga je upravljati tudi s tal. V tej konfiguraciji nosi dobre tri tone tovora, ki roma čez nevarne okoliše.

Če si ogledaš vse najnovejše prototipne primerke, od evropskih neurona in taranisa do ruskega skata, vidiš značilno zaobljeno obliko za slabšo radarsko opaznost. Z njo naj bi te stroje prilagodili za napade na bolje branjene cilje. Generacija, ki prihaja, gotovo še ne bo enakovredna pravim letalom, a vendarle se premikamo v to smer. Izpostavitve vreden med najmodernejšimi primerki je zopet ameriški - Northrop Grummanov X-47B, ki je nedavno pisal zgodovino. Štirinajstega maja predlani se je zgodil prvi katapultirani vzlet brezpilotnika z letalonosilke, nakar je dva meseca kasneje prvič še pristal. Če citiram pamflet mornarice: “X-47B je že brezšivno vpet v delovanje letalonosilke.” Končna inačica C naj bi prišla čez tri leta in takrat za gledanje robotskih napadalnih strojev na letalonosilkah ne boš več potreboval ZF filmov.

Resnici na ljubo je število kolateralnih žrtev danes precej manjše, kot je bilo pred desetletji v bombardiranjih Vietnama in prvi iraški vojni. Toda v času množičnih medijev je sleherni ubiti civilist krvavo zaliman čez prve strani novic, kar povzroči burne odzive in opazno vpliva na odnos do vojsk.

Droni: nežive ptice na nebu objavljeno: Joker 259
februar 2015