Revija Joker - Ko zapoje čip

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ko zapoje čip

Pisk iz prazgodovine
Čeprav je izraz 'chiptune' nastal šele kasneje, so njegovi začetki tesno povezani z zgodovino računal­ni­kov, konzol in glasbe, ki je spremljala igre. Pričelo se je, ko je računalo zaigralo prvih nekaj tonov, o čemer pričajo hecni posnetki izpred več kot šestdeset let. Takrat so za stvaritev nekaj sekund škrtanja programčki morali mleti po več dni skupaj!
Na srečo so v osemdesetih na sceno stopili japonski osebni računalniki z vdelanimi zvočnimi čipi, sposobnimi FM-sinteze, se pravi preoblikovanja zvoka in tonov. Igre so spremljale kratke, ponavljajoče se zanke, loopi. Fleten primer, kjer se dotični prilagajajo igranju, je igrička Lazy Jones. Pressure Cooker pa je leta 1983 vseboval dvoglasno melodijo, ki je bila tedaj bolj izjema kot pravilo. Zanke so bile vedno preproste, a premišljene, in skladatelji so iz ustvarjanja naredili znanost. Ni lahko napraviti sosledja iz ubogih šestih tonov, ki bo sedlo v uho in ne bo presedalo niti po urah ponavljanja. Tako miselnost je podedovala moderna čiptjun glasba.

Chiptune se je med drugim vrnil tja, od koder izhaja – k igram. Neodvisnice se poslužujejo pikslaste grafike, ki ji seveda pritiče primitivna muzika. Primer je VVVVVV s preprostimi melodijami za požvižgavanje.

A tisti začetki so bili mizerni. Neki ameriški ljubitelj elektronske glasbe je menil, da so primitivne zvočne zmogljivosti mašin, kot je bil NEC PC-88, napravili ljudje brez vsakršnega smisla za glasbo. Ime mu je bilo Robert Yannes in ustvaril je revolucionarni zvočni čip, ki še danes velja za enega najžlahtnejših svoje sorte - SID (Sound Interface Device). Pograbil ga je Commodore in ga vgradil v C64. S tem je bil postavljen temelj moderne čipmuzike.
Komodor je dopuščal nemalo zvočne svobode, še vedno pa je bilo skladanje muzike z njim v primerjavi z enakovrednimi običajnimi sintetizatorji zahtevno. Namesto obračanja gumbov in pretikanja stikal so morali muzikantje na C64 pisati strojno kodo, zato so ga zaobvladali redki. Eden takih je nadcar Rob Hubbard, oče čiptjuna, ki je z zapomnljivo glasbo oplemenitil skoraj sto iger. Prisežem, da se njegove viže starajo kot dobro vino. Mnoštvo priredb dokazuje, da se zvok sicer postara, izvrstna kompozicija pa ne.

Ko so ustanovili firmo Elektron, so prišli na bleš­če­čo idejo. Iz skladišč so nagrabili neuporabljene SID-čipe in na njih osnovali moderen sintetizator, imenovan sidstation. Bil je zaguljen za uporabo, kar pa ni ustavilo SID-metalcev Machinae Supremacy.

Ko zapoje čip objavljeno: Joker 259
februar 2015