Joker iz Kurca
Flash je v tem univerzumu pomemben fant, saj se je najprej žrtvoval za svet in nato še uredil multidimenzijsko zmedo. Zavedaj se tega, ko gledaš na TV-ekranu Granta Guslina. A veličine in bolečine ostalih so komaj kaj manjše. Vsi so našemljeni mučeniki z mnogo žrtvami. Umirajo jim bližnji, umirajo celo sami. Še Superman ni mogel tega preprečiti. Zaradi Jokerjevega načrta in Scarecrowovega plina je ubil lastno nosečo ženo Lois, ob neki drugi priliki pa je Doomsdayevi moči podlegel celo sam.

Zlobnjakov je mnogo več od junakov. Na vrh DCjevi lestvice najbolj zajebanih se vselej uvršča Darkseid, fašistični bož­je­liki diktator planeta Apokalips, ki redno preti Zemlji. Verjetno ga bomo videli v filmu Justice League, kar bo čist’ hudo. “I am death!”

Ravno to dela te zgodbe interesantne: nesreče, katastrofe, grozodejstva. Nikdo se ne bi zanimal za Supermana, če bi reševal mačke z dreves in gasil požare. Zlobci so tisti, ki definirajo in osmislijo junaka. V kina nas privabljajo njihova obličja, zna­čaji in veščine, kajti zločin, kaos in terorizem ust­var­jalnosti dajejo dosti več svobode. Sprva so bili človeški, recimo Joker in Lex, nato mutantski in z nadmočmi, nakar so v srebrni dobi pričele Zemlji groziti sile iz vsemirja. In tako kot superjunaki tudi supergrdobci nikoli zares ne umrjejo. Joker se po 75 letih še vendo reži Batmanu v brk. Danes je med drugim nedotakljiv ambasador izmišljene bližnje­vzhodne države Qurac? Nekoč se je pomešal med diplomate in hotel s strupenim plinom ubiti predsednika ZDA. Še dobro, da je bil šef varnosti Superman, ki je plin vdihnil in ga pihnil v vesolje.
Samo založba DC ima v letu 2014 na sporedu okoli osemdeset edicij. Le redke, recimo Scooby Doo, so s tem univerzumom (še) nepovezane, saj so pripojili celo Constantina in He-Mana. Večina zvežčičev pripada poznanim imenom. Zgolj Superman in Batman nastopata v najmanj ducatu vsak in lasten zvezek ima celo Batgirl. Stripi, ki so dali snov igram, risankam in filmom, zdaj dobivajo uslugo nazaj. Zanimanje raste tudi zavoljo digitalne dostopnosti. Malo verjetno je sicer, da boš začel redno slediti oblačkasti periodiki na ipadu, a vseeno spodbujam k izobra­že­vanju in odkrivanju medsebojnih referenc ter prepletenosti. Obojega je v pripadajočem igrovju in filmovju ter v aktualnih TV-serijah nebroj.

Občasna Batsova kolega sta tudi Cyborg in Shazam. Prvi je ponesrečeni Victor, ki ga ambiciozni fotr predela v kibernetsko pojavo z veščinami hekanja, drugi pa mulac Billy, ki se zadere “Shazam!” (prve črke antičnih likov) in postane strelovalni letečnež.

Da pa ljubitelji Marvela ne bodo pretirano razočarani nad pretežnim omenjanjem DCjevega stvarstva, dam zadnji primer stripovske razgledanosti iz njihovega okolja. Tudi oni imajo svoj multiverse, dasi ne tako obilen oziroma vzporeden. Njihovi junaki so ve­či­no­ma ene same sorte, osrednjemu temelju pa rečejo Earth 616. Tega so pred nekaj leti posodobili na 1610 oziroma Ultimate, od koder so moderni, ultimativni Avengerji in Možje X. Seveda pa posamične kozmose mešajo, četudi na prvi pogled niso združljivi. Eden takih cross­overjev so vsemirske pustolovš­či­ne Varuhov galaksije z onimi od Furyjevih Mašče­val­cev. Da oboji obstajajo v istem prostoru, je bilo namignjeno tudi na filmskem platnu. Tisti kamen, za katerim se je pehal Thanos, je eden od šes­tih infinity gemov. Ti dragulji brezmejnosti hranijo različne singularnosti pred velikim pokom in v Marvelovem vesolju predstavljajo najmoč­nej­še artefakte. Kdor jih združi na ’ro­ka­vici neskončnosti’, postane bog. Enega smo v obliki kocke že videli v Stotniku Ameriki, drugega na Asgardu v Thoru. Uganeš, okoli česa se bo vojevalo v prihajajočem dvodelnem filmu Avengers: Infinity War?

Še ena od DCjevih vesoljskih nemez je Braniac, Zbiralec svetov. Ta androidna kreatura, ki je poenotena s svojo vesoljsko ladjo, pomanjšuje mesta, civilizacije in planete, ki jih nato hrani v kozarcih. V zbirki ima tudi Kandor, mesto s Kriptona. Hoče še Zemljo.