Revija Joker - Mnogovesoljstvo moči in mask

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mnogovesoljstvo moči in mask

Superočaki
Prvak med nadljudmi je po definiciji DCjev Superman. Ta rešimož ni le najstarejši in najmočnejši, marveč je tekom desetletij postal ena največ vrednih ameriških popkulturnih ikon. Kriptonski sirotek je brez pretiranih ambicij štartal leta 1938 v zborniku Action Comics. Tedaj je bil še bolj prizemljen, saj je znal le visoko skakati in premikati avtomobile. Toda z njim se je rodil arhetip superjunaka. Narod brez lastnega bajeslovnega izročila, a z veliko gospodars­ki­mi težavami je Supermana čez noč vzel za svojega. Ameriški Herkul, to je tisto pravo! Na predvečer druge svetovne vojne je zahteval še več tovrstnega pogumniškega čtiva. Mala kalifornijska založba Detective Comics je vzcvetela, praktično sočasno pa je temelje postavila tudi njujorška hiša Marvel. Pričela se je zlata doba ameriškega stripa, ko so nekatere edicije izhajale celo dvakrat tedensko.
Številna imena, ki danes zasedajo vrh stripovskega Olimpa, so se rodila prav v teh uvodnih letih. DC je tedaj ustvaril Flasha, Green Lanterna, Wonder Woman in Stotnika Marvela, ki je kasneje Shazam postal. Ter še nekoga. Le par mesecev za Supermanom je skozi slikice spregovorila druga najbolj znamenita šema od vseh. Tista v temnem kombinezonu s krilas­tim ogrinjalom, rumenim simbolom in špicuhljasto og­lavnico: The Bat-Man. Zamaskirancu je bilo ime Bruce Wayne in je vodil dvojno življenje. Podnevi je bil bogataš, industrialec in filantrop, dočim se je ob mraku prelevil v pravičnega borca proti zločinu. Uradno je drznika leta 1939 ustvarila roka risarja Boba Kana, toda v resnici je Bob postavil le krov­­no idejo netopirjevskega moža, dočim je lik izoblikoval, mu določil zgodbo in si Gotham izmislil tekstopisec Bill Finger. Zasluge so mu priznali šele po smrti.

Grdo narisanega psihopatskega morilca Jokerja so kanili ubiti že v prvi epizodi. A uredništvo se ga je naposled odločilo obdržati in lik so sčasoma razvili v najbolj poznanega Batmanovega nasprotnika. V dobi cenzure je postal manj morilski in bolj klovnast, kasneje pa so iz njega vnovič naredili neusmiljenega norca. Med drugim ima na vesti tadrugega Robina in na voziček je spravil Barbaro Gordon.

The Bat-Manove dogodivščine so se pričele v almanahu Detective Comics, kjer je policajsko raziskoval, lovil kriminalce in jih mnogokrat ubil, česar danes ne počne več. Njegovo značilno življenjsko ozadje izvira s samega začetka izdajanja: ko fantiču lopov umori starša, se Bruce izvežba in si nadene masko. Tistih par retrospektivnih sličic je postalo najbolj poznan stripovski prizor vseh časov. Leta 1940 je Netopir dobil lasten zvezek, se znebil določ­nega člena in vezaja v imenu ter že v prvi izdaji predsta­vil pomagača Robina in psihopatskega Jokerja. Osnova Temnega viteza, ki izza pasu vleče igračke, atletsko skače in se premika z bat-vozili, je bila postavljena.
Čeprav je bil Batman brez nadnaravnih moči, so ga polnopravno sprejeli v prvo superherojško društvo s samostojno publikacijo: Justice Society of America. Skupne dogodivščine in križanja so odtlej stalnica. Sups in Bats sta več kot tri desetletja nepretrgoma vodila lasten duetni zvežčič, ki je osnova prihajajočemu Snyderjevemu filmu Batman v Superman.

Justice Society of America je bila prva superjunaška zveza. V njej je nastopalo mnogo manj znanih ali celo pozabljenih likov. Zeleni kapucnik na levi je Spectre, od mrtvih vstali umorjeni policist. Poleg je Hawkman, reinkarnirani egipčanski princ z breztežnostnim pasom. Naslednji je (najbrž) Hour-Man, pod njim s čudno masko sedi Sandman, v rumenem pa čepi Atom. Ker je društvo štartalo leta 1940, je bil sprva njihov nasprotnik Hitler. Dolfe je namreč vihtel strašansko orožje, bajeslovno Longinovo sulico, tisto, s katero je rimski junak podrezal Jezusovo truplo (spear of destiny). JSA se je kasneje preimenovala v Justice League, vendar je v moderni dobi založba vnovič začela izdajati dogodivščine stare zveze.

Mnogovesoljstvo moči in mask objavljeno: Joker 257
december 2014