Revija Joker - Zora sodnega dne

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zora sodnega dne

Kako uničiti človeštvo?
Znanstveniki bi ne bili vredni svojega imena, če bi ne sestavili podrobnega seznama dogodkov, ki bi lahko povzročili izumrtje človeštva. V grobem jih delimo na naravne, zunanje in antropogene, torej tiste, ki jih povzročimo sami. Med naravne štejemo vse ujme, katerih intenzivnost je svetovnih razsežnosti. Grozljivo uničujoči potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji, skratka, med sabo povezane geološke aktivnosti, ki jih redno vidimo na Daljnem vzhodu. A geologov to nadvse aktivno območje v južnem Pacifiku ne skrbi tako zelo. Ker se tam venomer nekaj dogaja, se pritiski sproti sproščajo. Večji problem je Yellowstonski park, kjer supervulkan miruje že več kot pol milijona let, pod njim pa ves čas vre in brbota. Če se zbudi, bi znal oblak v nekaj dneh prekriti več kot polovico ameriške celine in povzročiti vulkansko zimo. Po nekaj tednih bi se razširil po vsem svetu.

Povzročitelj črne smrti, ki je v štirinajstem stoletju pomorila skoraj pol Evrope, je bakterija Yersinia pestis. Dolgo časa so mislili, da so glavni prenašalec podgane, a v resnici bacil prenašajo podganje bolhe. Kuga je bila prvo biološko orožje, saj so leta 1347 okužena trupla v Ukrajini metali na mongolske napadalce. Danes jo uspešno zdravimo z antibiotiki.

Enako bi nas mogla prizadeti globalna klimatska sp­rememba, recimo nenadna poglobitev ledene dobe, katere koncu smo priča, ali žled. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi ta na enak način vklenil Evropo, kot je nedavno Slovenijo? Ne pravijo zaman, da je somrak civilizacije nemara le konkreten snežni metež stran. Ali obratno? Nenadna pospešitev globalnega segrevanja bi sprožila nezadržno širjenje puščav, množične selitve na sever in hudo cvetenje morja. Hrane bi bilo naenkrat premalo in družbeni red bi se sesul. Ljudje bi se klali za drobtinice.
Zadnji naravni vzrok je globalna pandemija. Lahko se pojavi supermikrob, ki ne izbira gostitelja (boleznim, ki napadajo tako ljudi kot živali, pravimo zoonoze) in prične brez razlikovanja kositi vse, kar mu pride na pot. V uvodu sem omenil kugo in špansko gripo kot najbolj znana primera, ki sta terjala milijonske žrtve. Danes nas skrbijo superbakterije, kot sta MRSA in ponovno vznikla tuberkuloza, zimzelen je vranični prisad. Zaenkrat nam skozi Svetovno zdravstveno organizacijo še us­pe­va pravočasno ustavljati patogene. A glej ga zlomka, vse glasnejši so nasprotniki cepljenja, s čimer smo daleč najbolj uspešno zajezili ali celo izkoreninili kup bolezni. In hop, spet imamo epidemije ošpic ter drugih nadlog, ki so jih študenti medicine še pred desetletjem videli skoraj izključno v starih filmih. Skoraj me ima, da bi bolezni uvrstil med antropogene vzroke.

Yellowstone je eden prvih narodnih parkov na svetu in zagotovo najbolj znan. Vsako leto ga obiščeta več kot dva milijona turistov. A naj vas podoba neokrnjene narave ne zavede, saj gre za eno najbolj geološko aktivnih območij v celotni severni Ameriki. Vsako leto ga strese vsaj tisoč potresov, pod krhko površino pa spi supervulkan. Če bi se prebudil, bi lahko s pepelom prekril polovico ZDA. Od zadnjega velikega izbruha je minilo dobrega pol milijona let, od manjšega sto tisoč.

Obstaja še en, malo verjeten vzrok kataklizme: obrat magnetnih polov. Vemo, da se to zgodi vsakih nekaj sto tisoč let, da je od zadnjega pravega minilo tričetrt milijona let in da obstajajo kratki zasuki. Zadnjega od teh smo doživeli pred 40.000 leti in je trajal dobri dve stoletji. Konkretnih dokazov, da bi to povzročilo pogubne posledice, nimamo. Špekulira se, da bi morda ostali brez zaščite pred Sončevim sevanjem in bi nas pogubila radioaktivnost. Bolj verjeten scenarij pa vključuje povečano vulkansko aktivnost, saj naj bi magnetni obrat nastal zaradi sprememb v vrtenju že­lezovega jedra planeta. Večji problem bi pri obratu imela tehnologija, ki se zanaša na stabilnost in smer Zemljinega magnetnega polja, od elektrike do satelitov. Da bi kompasi po sto letih obračanja kazali na jug, bi bil še najmanjši problem.

Zombiji so v zadnjih letih spet pridobili na popularnosti in marsikateri pripravljalec na apokalipso se jih boji bolj kot atomske katastrofe. A čeprav živih mrtvecev, ki izvirajo iz vudujske folklore, ne bomo uzrli, so spo­dobna prispodoba, da gre civilizacija k hudiču. To se lahko zgodi dosti hitreje, kot bi si mislili. Že ob lokalnih katastrofah, kot je bil orkan Katrina, koj izbruhnejo kužne bolezni, pojavijo se roparske tolpe in zmanjka samoumevnih dobrin. Zombiji so le fantazijski združek naštetih, povsem realnih nadlog.

Zora sodnega dne objavljeno: Joker 249
april 2014