Eshatologija
Z zadnjimi dnevi stvarstva se ukvarja posebna veja teologije, ki jo imenujemo eshatologija - veda o koncu. Vsaka od največjih svetovnih religij si poslednje dni tolmači nekoliko po svoje, lahko pa med njimi potegnemo dosti vzporednic. Konec skoraj brez izjem prinese nov začetek in zvečine se ob tem dogodku napravi neke vrste poračun, ko so pravični nagrajeni in krivični kaznovani. Temu najbolj sledijo verstva, izhajajoča iz judaizma, torej krščanstvo in islam. Mohamed se zelo zvesto drži Janezovega videnja, dočim za Jude konec pomeni prihod pravega mesije (Jezus to ni bil) in ponoven izhod iz suženjstva. Vse tri religije so prepričane, da je konec dokaj blizu in nas bo doletel v nekaj tisoč letih.

Noe je bil zadnji od biblijskih očakov – velikih mož, ki naj bi živeli skoraj tisoč let – in tisti, ki naj bi po izročilu rešil tako človeštvo kot živalstvo pred vesoljnim potopom. Gre za judovsko različico štorije, ki jo najdemo v znamenitem epu o Gilgamešu, lastno interpretacijo pa pozna tudi grška mitologija. Tam je ladjo gradil Prometejev sin Devkalion in je poplavo naročil Zevs.

Določene sekte datum postavljajo še bliže oziroma so konec sveta napovedale že večkrat. Mormoni menijo, da so nam dnevi že šteti, vendar lahko še mine nekaj časa, Jehovove priče pa so predmet ljudskih vicev, kako s čolni hodijo na Šmarno goro v pričakovanju novega vesoljnega potopa. Gre za hudomušno urbano legendo, saj nimamo niti enega verodostojnega vira, da se je to res dogajalo, čeravno vsak pozna nekoga, ki jih je videl tovoriti gumenjake. Tudi raeljanci pričakujejo, da bo sveta konec najkasneje čez dvajset let, ko nas bodo odrešili vesoljci. Nasploh so voditelji obskurnih protestantskih ločin in samooklicani preroki radodarni z datumi. Od pričetka 19. stoletja skorajda ni letnice, ki je ne bi zaznamoval usoden dogodek. Seveda so vsi dnevi prišli in odšli brez resnih posledic, tudi taki, ki so jih spremljali katastrofalni dogodki, od Napoleonovih pohodov do obeh svetovnih vojn in še kakega supervulkana za povrh.

Janezovo razodetje je po mnenju znatnega dela umetnostnih zgodovinarjev neposreden navdih za Ragnarok, somrak nordijskih bogov. V tem spopadu bo na eni strani kompletna božja zasedba, okrepljena z einherjarji – mrtvimi vojščaki, ki so se do tega dne gostili v Valhali. Na drugi pa bodo ledeni velikani, Loki in njegovo potomstvo. Zmagovalca ne bo, vsi bodo mrtvi obležali na bojišču, edino ledeni velikan Surtr bo tik pred smrtjo z ognjenim mečem požgal Midgard (naš planet), ki bo za nameček še potonil. Nato se bo prerodil v novo Zemljo, na kateri bosta zaživela moški in ženska, ki ju je Odin skril v mogočno drevo življenja Yggdrasil.

Podobno velja za epidemije, ki so divjale predvsem v Evropi. Enako kot smrtonosni virus španske gripe leta 1918 je na koncu srednjega veka za predhodnico apokalipse veljala kuga, ki je v borih nekaj letih pomorila med 75 in 200 milijoni ljudi oziroma tretjino do polovico vsega prebivalstva Evrope. Nižje število srednjeveških zapisov ne pomeni, da je bilo napovedi manj, le ohranile se niso. Med drugim sta sodni dan uradno napovedala dva papeža, eden za prvi januar leta 1000 in drugi za leto 1286, kao 666 let od začet­ka islama. Piskrc je pristavil še Krištof Kolumb. Naračunal je, da bo fertik maša leta 1656, ko bo Zemlja po eni od Cerkvenih idej stara sedem tisoč let. Toda ali veste, kdo na seznamu prerokov apokalipse opazno manjka? Nostradamus! Sliši se neverjetno, a možak ob vseh mogočih prerokbah ni niti z besedico omenil, kdaj nam bo odzvonilo.
Na Daljnem vzhodu so te zadeve videli bolj ležerno. Tako budisti kot hindujci verjamejo, da živimo v neskončnih ciklih, ki lahko trajajo milijone ali celo milijarde let. Budisti pravijo, da je človeštvo vse šibkejše in bo še naprej venelo, dokler se ne bomo poklali med sabo. Redki preživeli bodo stopili na pot razsvetljenja in živeli tja do osemdeset tisoč let. Hindujci po drugi strani menijo, da živimo v zadnji dobi, ki ji vlada boginja Kali. Po nekako osmih milijardah let bo dobe konec, vesolje se bo spet skrčilo v eno samo točko in zgodil se bo novi veliki pok.

Apokaliptičnih dogodkov ne izpeljujemo le iz krščanske mitologije. Verjetno se spomnite, kako se je po spletu širil majevski koledar, ki naj bi se iztekel leta 2012. Res se je, a Maji nikoli niso rekli, da bo tedaj konec sveta. Avtorji urbane legende so k napovedi pomotoma ali zavoljo pomanjkljivega znanja prilepili tole podobo, ki je v resnici azteška. Verjelo jim je čisto preveč naivnežev.