Največja trma na svetu
Sam je namreč dokončno izgubil še zmožnost pisanja. A težavo je uspel obiti in razvil izjemno sposobnost miselnih predstav. "Bolj kot ga je zapuščala motorika, krepkejši je bil v umu," pravi tedanji sodelavec Kip Thorne. "Zmogel si je predstavljati tisto, za kar smo mi potrebovali računalniške izračune in sheme. Nato smo njegove zamisli prelili na papir." Teoretski fiziki modrujejo v mislih in na tablah, z dokazovanjem pa se ukvarjajo eksperimentalni fiziki. Stephen je za delo potreboval le bistro glavo. Eno najbistrejših na svetu.
Bolj ko ga je mišična atrofija tepla, večji zagon je čutil, da bi človeštvu pustil trajno zapuščino. Namenil se je spisati poljudno knjigo, ki bi kozmološka spoznanja približala vsakomur. Prvi osnutek Kratke zgodovine časa je končal leta 1984, a urednik pri založbi Bantam Books, Peter Guzzardi, ni bil zadovoljen, ker da ga ne bi nihče razumel. S Stephenom je na telefonski liniji iz Amerike prebil mnoge ure mukotrpnega piljenja besedila. Ki skorajda ne bi ugledalo luči dneva, ker je profesor hudo zbolel.

Hawking s sodelavci s Kalifornijskega tehnološkega inštituta; levo od njega Kip Thorne. Tedaj je že bil oropan ročnih spretnosti in so morali vse njegove zamisli na papir prenašati tile možje.

Leta 1985 je na obisku v ženevskem CERNu staknil težko pljučnico in padel v komo. Zdravniki so Jane že ponudili, da ga odklopijo z aparatov, ki so ga držali pri življenju. No, v nepremičnih kitah je bilo dovolj trme in Hawking si je opomogel. Toda zaradi traheotomije, s katero so mu v sapnik potisnili dihalno cev, je sceloma izgubil sposobnost govora. Grozilo je, da se ne bo zmogel več sporazumevati. Na pomoč so priskočili inženirji iz Silicijeve doline in ga opremili z računalnikom, na katerem sta tekla sintetizator govora in program Equalizer (več v okvirju). Rodil se je Hawking - robotski govorec. Napravo je takoj izrabil za zaključno obdelavo Kratke zgodovine, ki je leta 1988 vendarle odromala v tisk. Založnik je upal zgolj, da ne bo polomija, saj je bila drugačna od vsega tedanjega poljudnega čtiva. Dobili pa so eno najbolj uspešnih knjig v zgodovini.

Kratka zgodovina časa je doživela pomladitev v Krajšo zgodovino, Hawking pa je novosti v kozmologiji od tedaj popisal še v Vesolju v orehovi lupini ter leta 2010 v Velikem načrtu.