Revija Joker - Stephen Hawking, šibko telo krepkega uma

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Stephen Hawking, šibko telo krepkega uma

Jebiveter
Enak pristop je ohranil pri študiju fizike v Oxfordu. A lenobo je več kot odtehtala njegova izjemna inteligenca. "V treh letih študija sem se učil v povprečju uro na dan," pravi. "Saj ne, da sem danes na to ponosen, a kaj več mi takrat ni bilo treba. Takšno prakso je spodbujala tudi vsesplošna klima med študenti. Če si veliko delal, so te imeli za zgubo."
Najstniški Stephen torej kljub piflarski očalarski pojavi ni bil zavzet dečko, kakršnega bi učitelji in mame dajali za zgled. Nasprotno, kot študent je najraje žural. Marsikateri večer je preplesal, šolskih projektov pa se je loteval v zadnjem trenutku in še pri tem si je pomagal s štekami piva. Nasploh je bil prešerne volje fant. A že tedaj so njegovi sošolci opazili, da je zelo nadarjen. Eden njih se spominja: "Nekoč smo za nalogo dobili trinajst zahojenih vprašanj. S kolegom sva v tednu dni rešila eno vprašanje in pol. Zadnji večer pred rokom se jih je naposled lotil še Stephen. Ko je zjutraj ves krmežljav prišel na vaje, smo ga vprašali, kako je šlo. Pa je odgovoril: ’Eee, časa sem imel samo za rešitev desetih.’ Takrat nam je postalo jasno, da ni z istega planeta kot mi."
Tudi profesorji so bili enakega mnenja, čeprav se Stephen tega ni zavedal. Menil je, da ga imajo za lenega in težavnega. Ko je na zagovoru diplome obstal na meji do najboljše ocene, je dejal: "Glejte, če dobim najboljšo oceno, grem na podiplomca na Cambridge, drugače pa me boste morali prenašati dalje tu na Oxfordu." Opravil je z odliko.

Stephen Hawking, šibko telo krepkega uma objavljeno: Joker 248
marec 2014