|
Brenkanje na temelje vesolja Hawking z opazkami posega tudi na druga področja življenja, kot se za umnika spodobi. Med drugim je trdil, da so tudi računalniški virusi oblika življenja in da se bomo morali oprijeti genskega inženiringa, če hočemo, da nas umetna inteligenca ne bo nadvladala. Najbolj pa vselej odmevajo njegova stališča o Bogu, ki ga spremljajo že od prvih raziskovalnih korakov. Že tedaj je trdil, da veliki pok pomeni, da je Bog nepotreben. Kasneje je stališče malce omilil in dejal, da sicer ne more trditi, da Boga ni, saj bi morda lahko sprožil veliki pok. Je pa prepričan, da se po tem ni več vmešaval v delovanje vesolja. Nemara se komu zdi, da je zahajanje v filozofijo za uspešnega fizika neprimerno. A Hawking zgolj sledi naravni človeški radovednosti, ki brez predsodkov sledi neznanemu do kakršnegakoli že odgovora. Ravno zaradi te pogumne, neobremenjene drže ga imamo tako radi.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Izzivi za male sive celice ![]() Jebiveter ![]() Udarec usode ![]() Rešilna bilka ![]() Črne luknje vseeno niso povsem črne ![]() Največja trma na svetu ![]() Stephen Hawking superstar ![]() Sposojeni čas ![]() Brenkanje na temelje vesolja ![]() Nesojeni nobelovec ![]() sorodni članki
|
|