Brenkanje na temelje vesolja
Eden glavnih predlogov v tej smeri so teorije strun, o katerih več izveš v okvirju. Gre za izjemno zapleteno in strogo teoretično razglabljanje, ki v opazovanjih v vesolju ali laboratorijih še nima trdne podlage. Dosti fizikov nad njim viha nos in ga označuje za slepo ulico. Zato Hawkinga zadnja desetletja ne vidiš podpisanega pod vidnimi odkritji. A dvomi ga ne skrbijo. Vajen je razmišljati na veliko in na svetu ni problema, ki bi bil zanj primernejši kot iskanje odgovora, ki bi združil splošno teorijo relativnosti ter kvantno fiziko v celovit opis univerzuma. Če se bo vmes nekajkrat zmotil, nič hudega. To je pač narava znanosti: postavljati drzne trditve in jih neusmiljeno preizkušati. Na ta način je treba razumeti njegove provokativne opazke, ki jih neznanstveni mediji radi napihnejo. Izpostavljajo denimo, kdaj se je zmotil, češ, genij pa tak. A v naravi znanstvenika je, da se moti. "Če se zmotim, vsaj po novem vemo, da tisto ne drži," pravi Stephen.

Hawkingu popularno pravijo \'master of the universe\', čeprav ni tako blont in lep kot He-Man. Tako strokovne kot zabavne televizijske oddaje se tepejo, da bi se pojavil v njih. Tule ob Sheldonu ... pardon, Jimu Parsonsu iz Velikih pokovcev. Lani je dospel dober biografski muvi, Hawking.

Hawking z opazkami posega tudi na druga področja življenja, kot se za umnika spodobi. Med drugim je trdil, da so tudi računalniški virusi oblika življenja in da se bomo morali oprijeti genskega inženiringa, če hočemo, da nas umetna inteligenca ne bo nadvladala. Najbolj pa vselej odmevajo njegova stališča o Bogu, ki ga spremljajo že od prvih raziskovalnih korakov. Že tedaj je trdil, da veliki pok pomeni, da je Bog nepotreben. Kasneje je stališče malce omilil in dejal, da sicer ne more trditi, da Boga ni, saj bi morda lahko sprožil veliki pok. Je pa prepričan, da se po tem ni več vme­šaval v delovanje vesolja. Nemara se komu zdi, da je zahajanje v filozofijo za uspešnega fizika neprimerno. A Hawking zgolj sledi naravni človeški radovednosti, ki brez predsodkov sledi neznanemu do kakršnega­ko­li že odgovora. Ravno zaradi te pogumne, neobremenjene drže ga imamo tako radi.

Profesor je stalen gost laboratorija v CERNu, kjer ga vidiš poleg cevi največjega trkalnika delcev, LHC. Gledanje v drobovje snovi je za teorije strun vsaj tako pomembno kot buljenje v nebo.