Revija Joker - Potreba po hitrosti

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Potreba po hitrosti

(Ne)sporni kralj veyron
Dva tisoč petega je mclaren F1 po dvanajstih letih izgubil titulo najhitrejšega serijskega avtomobila. Prevzel jo je Volkswagnov bugatti veyron 16.4, ki je svoji dve toni pripravil do drvenja s 408 kilometri na uro. Toda kljub vsem milijonom, vloženim v razvoj, se je moral 1001-konjski bugatti dve leti kasneje umakniti s prestola. Tokrat je šel dosežek v ameriško delavnico SSC (Shelby SuperCars - nima zveze s Carrollom Shelbyjem, znanem po cobri). Njihov ultimate aero TT je po javni avtocesti, seveda tisti čas zaprti za promet, dosegel 412 km/h.
A veyron ni rekel zadnje besede, kajti šlo je za osebni projekt Ferdinanda Piëcha. Vnuk Ferdinanda Porscheja, inženir in dolgoletni predsednik vsega koncerna Volkswagen, je eden najbolj vplivnih ljudi v avtomobilski industriji. Znamko VW je lastnoročno potegnil iz rde­čih številk na vrh svetovne proizvodnje in pod njeno okrilje pridobil italijanski Lamborghini, francoski Bugatti ter angleški Bentley. Na krilih slave si je zamislil najhitrejši avto in prav on je zapovedal štiriturbinski agregat oblike W16. Dosežek, ki so ga poimenovali po francoskem Bugattijevem dirkaču Pierru Veyronu, so v celoti zdizajnirali v Volkswagnovem studiu. Piëch je bil nad vozilom tako navdušen, da si je omislil kar dva, enega še za ženo, in baje ju oba redno uporabljata kot vsakdanje vozilo. Ko je dirkalnik izgubil rekord, ga je Piëch želel nazaj za vsako ceno. Rodil se je veyron super sport.

1. Konstruktorji aera TT so se takoj pridušali, da bi šli še hitreje od 412, če bi bile ozračne razmere boljše. Glede na to, da vozilo tehta manj kot tono in pol, kolesa pa mu vrti kar 1200-konjski kompresorski 8-valjnik, jim gre najbrž verjeti. 2. Ob najavi pred štirinajstimi leti je malokdo verjel, da bodo tak stroj presežkov kdajkoli spravili v serijsko sestavo. Znameniti konstruktor Gordon Murray se je smislu projekta, da postane najhitrejši avto v ravni črti, rogal in ga označil kot otročji poskus paranoične firme. A četudi veyron zaradi teže dveh ton ni najhitrejši v ovinkih, ima v Monte Carlu še vedno zagotovljeno najboljše parkirišče. Poraba pri polnem tiščanju: 75 litrov in en set gum (20 tisoč evrov) na sto kilometrov. Če boste veyrona po naključju kdaj sunili, vedite, da se bo števec najbrž ustavil pri 375. Skrivnost je predhodni ločen vklop načina top speed, ki prilagodi podvozje, difuzorje, zakrilce in volan. 3. Venom GT ni po naključju podoben lotusu exigu, saj ima de­jansko njegovo modificirano školjko. Poganja ga Hennesseyjev lastni 7-litrski osmak s 1261 konji. Av­to dr­ži rekord najhujšega pospeška: do 300 v dob­rih 13 sekundah, kar je sekundo hitreje od veyrona super sport. Prodali so deset primerkov, enega Aerosmithovemu veleustnežu Stevenu Tylerju.

Super sport je omejena serija črnooranžnih bugattijev s 1200 konji, s katero so leta 2010 pod drobnogledom Guinnessovih predstavnikov na Volkswagnovi stezi dosegli brzino 431 kilometrov na uro. Avto, ki brez davka košta skoraj dva milijona evrov, osemkrat več od ultimate aera, je tako brezskrbno užival lovoriko do letošnjega aprila. Takrat pa je teksaška delavnica Hennessey čez noč objavila, da je njihov venom GT pravzaprav najhitrejši produkcijski avto. Resda je izkazal le 427 km/h, vendar je po njihovem Bugatti za­vajal in dirkal s spremenjenim avtom, zakaj serijski super sport je elektronsko omejen na 417. Nekaj časa je bil rekord v zraku, nakar je Guinnessova komisija ponovno potrdila veyronov dosežek, češ, da elektronska omejitev ne vpliva na avtomobilov potencial. To se zdi kot precej protislovna odločitev, saj je kategorija rekorda jasno definirana za prodajne modele, kakršnega pa kupec v tem primeru ne more dobiti.

Potreba po hitrosti objavljeno: Joker 245
december 2013