Revija Joker - Potreba po hitrosti

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Potreba po hitrosti

Do enega macha
Vojna je inženirske podvige, ki niso doprinesli k vojaški industriji, omejila. A takoj po koncu, 1947., je Anglež John Cobb drvel 634 na uro. No, te gromozanske, z avionskimi mašinami napolnjene zveri že lep čas niso bile več avtomobili. Tudi testirali jih niso na cestah, marveč v puščavi ali na slanem jezeru.
Take inženirske skrajnosti seveda ne jenjajo in kategorij je cela vrsta, nad njimi pa bdi avtomobilistična zveza FIA. Najbolj ekstremna disciplina je tako imenovani absolutni kopenski rekord. Pogon ni pomemben, le da se zadeva pelje po tleh. S turboreaktivnimi motorji na kolesih so že v šestdesetih letih dosegli 700, 800 in naposled 900 kilometrov na uro. Najbolj znan tak avion brez kril je bil Spirit of America.
Toda leta 1970 ga je vsem reaktivcem dobesedno pokadil pod nos Blue Flame, ki je imel v riti raketo. Štoparica je pokazala 1001! Rekord je trajal trinajst let, dokler se ni našla angleška ekipa Thrust, ki je v nekaj poskusih prvo mesto vrnil turboreakcijskemu motorju. Ekipa je zadnji eksperiment izvedla leta 1997, ko je človek prvič in zadnjič na prostih kolesih prebil zvočni zid: 1228 kilometrov na uro. Naslednji Thrustov cilj, ki ga je najavil in podprl celo britanski minister za znanost, je 1000 milj oziroma čez 1600 kilometrov na uro. Testiranja se pričnejo 2014.
Malo manj skrajna veja je razred kolesno gnanih vozil, torej ne takih na potisk. Na vrhu se je v zadnjih desetletjih izmenjalo več pogonskih tehnologij, od plinske turbine prek batnih agregatov do elektromotorjev. Rekord ima ameriški Speed Demon s klasičnim Chevroletovim V8, ki gre prek 700. Med elektromobili vodi Buckeye Bullet, ki zmore skoraj 500, dočim je najbrzec na sončne celice avstralski Swift IV, ki je leta 2011 šibal z 88.

1. Dva primerka turboreaktivnih vozil iz šestdesetih let. Levi je Spirit of America, desni konkurent Green Monster, ki je imel pri 982 nesrečo. 2. Prvi, ki je pri­šel do jurja na uro, je bil raketomobil Blue Flame. Vozil je le s polovico potiska, kajti Goodyear ni jam­čil za gume pri višji hitrosti. 3. Absolutni rekorder, Thrus­tov SSC (supersonic car), je edino pros­tokolesno vozilo, hitrejše od zvoka. Reč je dolga 16 met­rov, široka štiri in tehta 11 ton. Dve Rolls-Roycevi turbini ustvarita 223 kN potiska, kar sovpada s 110.000 konji, in pokurita 18 litrov na sekundo. 4. Bloodhound, letalo brez kril, bo prihodnje leto preseglo 1000 milj na uro. Tokrat ima dva pogona: reaktivna turbina od lovca Eurofighter bo delala ves čas, raketa pa bo poskrbela za končni potisk. Zanimivost: oksidant bo raketi dovajala Cosworthova mašina V8 iz formule 1. 5. Speed Demon je najhitrejša talna reč, ki jo poganjajo kolesa. Nanje se prenaša 2200 konj iz do kraja navitega redneckovskega osmaka. Kolesa ima resda štiri, a prednja sta nameščena eden za drugim.

Potreba po hitrosti objavljeno: Joker 245
december 2013