Revija Joker - Potreba po hitrosti

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Potreba po hitrosti

400 na uro že pred osemdesetimi leti
Prava dirka za rekordi se je pričela z izumom stroja. Glede na troje superšportnih dirkačin ta mesec - Forza, Gran Turismo in Rivals - se bom osredotočil na kroniko hitrost­nih rekordov štirikolesnikov. Dasi za prvi avto štejemo Benzov velo (1886) z motorjem na notranje izgorevanje, ki je stegnil celih 19 na uro, sta imela dva pogona tedaj že lepo prednost. Prvi je zato magično mejo 100 kilometrov na uro presegel električen avto, francoski jeanteud duc leta 1898. Štiri leta kasneje je bil rezultat izboljšan na 120. Dirkalnik je bil tokrat francoski 'parnik' izdelovalca Gardner-Serpollet. Kdor nejeverno zmajuje z glavo ob omenjanju hitrega avta na parni pogon, naj ostrmi nad podatkom, da je prvi dvestotko prevozil ravno lokomobil. To je bil slavni Stanleyjev rocket davnega leta 1906, ki je pihal z brzino 205! Mimogrede: 'raketa' je rekord med parniki držala dobrih sto let. Šele pred kratkim so na British Steam Car Challenge hitrost povišali na 238.

1. Zgodovina avtomobila se je pričela (tudi) z električnim pogonom. Tole je jeanteud duc iz predprejšnjega stoletja, ki je prvi peljal sto na uro! 2. Parni stroj, ki je spočel industrijsko revolucijo, je ravno tako prišel v cestna vozila. Čeprav si je domala težko predstavljati, bi bila tale več kot sto let stara Stanleyjeva parna raketa dandanes vseskozi na prehitevalnem pasu z 205 na uro. Da ne boste mislili, da je moral voznik metati v peč drva ali premog –pod bojlerjem je gorel uplinjen bencin.

Bencin oziroma Ottov batni agregat je naposled prevladal, vendar za postavitev rekorda avtomobilski motor ni bil dovolj. Čez 200 so prvi šli taki z aeroplanskimi stroji. Najbolj znano ime tistega časa je bil Anglež Malcolm Campbell z znamenitimi blue birdi. To so bili različni, a enako poimenovani in pobarvani dirkalniki. Začelo se je leta 1925, ko je vozil 150 milj na uro (242 naših). Za dodatnih sto milj, kar je zneslo 400 kilometrov na uro, je potreboval zgolj sedem let. Dosežek mu je prislužil viteški naslov, kariero pa je zaključil leta 1935 s kazalcem na neverjetnih 484 oziroma 300 miljah. Rekord ni ostal dolgo v njegovih rokah, saj je sonarodnjaški avto Thunderbolt leta 1937 prebil 500 kilometrov na uro in se kmalu zatem ustavil pri 595.

1. Modri ptič, ki je peljal 404 km/h, je imel mašino s 23900 kubičnimi centimetri, 12 valji in 1450 konji. Dolg je bil 7,6 metra in tehtal je prek štiri tone. 2. Zadnjega blue birda, tistega, ki je pičil 300 mph, je gnal 36,7-litr­s­ki kompresorski Rolls-Roycev dvanajstak z močjo 2300 konj. Za boljši oprijem so zadaj namontirali dvoje koles. Dolžina vozila je bila 8,2 metra. 3. Ptičev tekmec, 7-tonski, 6-kolesni Thunderbolt je povezal dve Rollsovi ma­šini, ki sta vkup zmogli skoraj 5000 konj. 4. Štirikolesno gnani povojni Co­bbov Railton Mobil Special je bil tako kot predhodniki naphan s 24 letalskimi cilindri. Zavijanja seveda ni poznal, voznik pa je sedel na špici.

Potreba po hitrosti objavljeno: Joker 245
december 2013