Revija Joker - Potreba po hitrosti

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Potreba po hitrosti
...
V šoli se pogovarjajo o hitrosti. "Formula!" "Avion!" "Raketa!" vzklikajo otroci. "To so same hitre reči, a nekaj je še hitrejše," namiguje učiteljica. "Misel," naposled ugotovi Metka. "Ja, misel je najhitrejša." "Ne, pa ni. Nekaj mora biti še hitrejše!" vzklikne Febek in nadaljuje: "Včeraj sem poslušal pred vrati od spalnice, pa sem slišal očija, ki je rekel: 'Mater, danes mi je prišlo pa hitreje, kot sem mislil!'"

Ne bom delal filozofskega uvoda o tem, kako se človek že od pamtiveka samodokazuje in peha za mejniki. V naravi nam je, da ho­če­mo za vsako ceno vedno več. Sem sodi tudi vse hitreje. Kategorij hitrosti oziroma rekordov je brez števila. A četudi dirkamo z vsemi možnimi pripravami, je najbolj prvinski oziroma specialni tisti, ki ga človeško telo doseže brez pomagal. Njegov aktualni nosilec je jamajški tekač Usain Bolt, ki za nekaj sekund reže zrak s skoraj 43 kilometri na uro, medtem ko kilometer preteče z okoli 27. Za primerjavo: najurnejši kopenski živali, gepardu, se kazalec ustavi pri 95, rekorderski dirkalni konj pa je džokeja nosil poldrugo miljo daleč z nekaj več kot 60. Navedem lahko še, da je človek sam od sebe že prebil zvočni zid. To je bil seveda Felix Baumgartner, ki je skočil z balona. No, pomagalo je vseeno potreboval - da se je ustavil.

Potreba po hitrosti objavljeno: Joker 245
december 2013