Revija Joker - Računalniški titani

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Računalniški titani
...
Vodno hlajeni sistem s štirimi geforci je mrcina, s kakršno zaprmej om­re­žiš domače ra­ču­nal­niš­ke navdušence. Toda vrhunski znanst­veniki in inženirji bodo ob njej zgolj skomignili. Oni za svoje delo potrebujejo stroje iz povsem druge hitrost­ne in velikostne lige, ki se razprostirajo prek desetin kvadratnih met­rov in požlampajo megavate električne energije. Aggressor odpre vrata v klimatizirane prostore največjih mon­strumov informacijske industrije: superračunalnikov.

Ob brskanju po Facebooku in gledanju nizik na monitorju kar pozabiš, da so računalniki v osnovi namenjeni premlevanju številk. Da so se razvili, ker ra­ču­nanje 'peš' in z mehanskimi napravami ni več zadostovalo, da bi v drugi svetovni vojni dovolj hitro trli nemške vojaške šifre.
Miniaturizacija je prve velike elektronske naprave spremenila v priročne in jih pripeljala v domove. Toda podoba računalnikov za najzahtevnejša opravila se ni dosti spremenila. Prvi računski stroji so zasedali omare in zahtevali pozornost učenih mož v belih haljah. Današnji najhitrejši sistemi so še bolj tolsti in jim takisto streže vojska inženirjev, le bele halje niso več toliko v modi. 
Te naprave kakor nekoč poganjajo naloge nacionalnega ali celo globalnega pomena. Ko se sproži zgodnji alarm za nevarnost orkanskega vetra, je za to bržda zaslužen eden od velikih meteoroloških superkompjuterjev. Da se bo planet še naprej segreval in bomo imeli pri Postojni nekoč obalo, sklepajo na podlagi izsledkov prav takih strojev. Čeprav so našim očem ponavadi nedostopni, imajo superračunalniki torej na naše življenje večji vpliv, kot si mislimo.

Za zmanjšanje škode ob orkanih, kot je tule Frances iz 1994, je pomembno hitro in natančno opozarjanje, kam bodo udarili. Le opazovanje za to ni dovolj; potrebujemo simulirano napoved.

Računalniški titani objavljeno: Joker 243
oktober 2013