Ni pijača, ampak zdravilo!
Vseeno si tonika ni izmislil Schweppe, marveč ta čast pripada angleškim lekarnarjem. Ko so Britanci širili svoj vpliv po svetu, so v Indiji naleteli na neprijetno malarijo in kmalu zatem odkrili, da se lahko proti bolezni us­peš­no borijo s skorjo kininovca. Ampak ta je bil zavoljo grenkobe skrajno neprijetnega okusa, posebej v obliki tablet. Zato so leta 1771 iz kinina začeli pripravljati raztopino, ki so jo po takratni nomenklaturi poimenovali indijski tonik. Da bi šla bolje po grlu, so ji dodali sladkor, sodo bikarbono in limonin sok. Ostra grenkoba je naenkrat postala prijetna, mehurčki pa so jo le še izboljšali. Gospoda je nato dodala še brinovec in rodil se je gin tonic. Takega zdravila se ni branil nih­če!

Zdravila so ponavadi neprijetnega okusa in ljudje jih ne marajo. Zato so farmacevti skušali to hibo odpraviti. Terno so zadeli s tonikom proti malariji, sploh, ker se je krasno mešal z ginom.

Podobno pot sta sto let kasneje ubrali drugi pijači. Prvo je po sili razmer iznašel John Pemberton, nek­danji konfederacijski polkovnik in farmacevt. Med dr­žav­­­­­ljans­ko vojno so ga ranili in postal je odvisen od morfija. Da bi se rešil te nadloge, je pričel eksperimentirati z listi koke, ki jo je namakal v vinu. Za bolj­ši okus je dodal oreške kole in reč pričel prodajati kot po­ži­vilo. Leta 1886 pa so v Atlanti sprejeli zakon proti alkoholizmu in svojo pogruntavščino je bil prisiljen napraviti brez vina. Sirup, v katerega je John mešal kup sestavin, je pomotoma zalil z gazirano vodo - in nastala je coca cola! Ja, sprva je vsebovala kokain in še danes pri izdelavi sirupa uporabljajo liste koke, ki jim odstranijo drogo. Za poživilni učinek namesto njega poskrbi legalni kofein.

John Pemberton, ki je iznašel coca colo, jo je sicer tržil kot osvežilno pijačo, a je poudarjal njene zdravilne učinke. Posel mu ni šel od rok in bolj kot ne praznih žepov je umrl leta 1888. Re­cept in blagovno znamko je Asa Candler kupil za 500 dolarjev.

Imena coca cola se je domislil Pembertonov znanec Frank Robinson, ki je hkrati izrisal danes po vsem svetu znani logotip in bil prvi tržnik nove pijače. John se je namreč odločil, da je ne bo prodajal kot arcnijo, in v prvem letu sta je spravila v promet celih 95 litrov. Nezadovoljna z rezultati sta podjetje in recepturo prodala Asi Candlerju. Kmalu zatem je lekarnar umrl in ni videl prvih uspehov svojega recepta.

Da je Coca-Cola postala multinacionalka, se ima zahvaliti prvemu direktorju Asi Candlerja. Njemu se tudi pripisuje izum kupona. Razdelili so kartice, s katerimi so ti v gostilni nalili brezplačen kozarec rjavkaste osvežitve. Tako je ljudi navadil na nov okus.

Candler je ustanovil konkretno podjetje in pričel z agresivnim oglaševanjem, a je prisegal na prodajo iz šankomatov. Bistveni korak k vsesplošnemu uspehu kokakole je tako napravil tovarnar Joseph Biederharn, ki je Aso skoraj prisilil, naj mu v Mississippiju leta 1894 pijačo dovoli polniti v steklenice. Prevladalo je dejstvo, da je dotični gospod kupoval znatne količine sirupa.

Sprva je vsak polnilec steklenic uporabljal lastno embalažo, leta 1915 pa so zavoljo manjših stroškov zahtevali skupno. Asa Candler je zavohal poslovno priložnost in razpisal natečaj, na katerem je zmagal steklarski dizajner Earl Dean. Obliko je hotel povzeti po eni glavnih sestavin, a je za navdih pomotoma uporabil plod kakavovca (coca – cocoa, potejto – potato).

Malo bolj zahodno, v Severni Karolini, je Pembertonov stanovski brat Caleb Bradham leta 1893 spacal 'tonik za boljšo prebavo'. Bradov napitek, kot se je izvirno imenoval, je vseboval vanilijo, izvleček oreška kole in eterična olja. Pet let kasneje ga je preimenoval v pepsi colo, še vedno v dobri veri, da deluje na prebavo tako kot želodčni encim pepsin. Ker pa je bila pijača prijetnega okusa, je hitro postala temelj njegovega posla in kmalu prerasla zmogljivosti lekarne. Ustanovil je novo podjetje, a še vedno ni zmogel zadostiti potrebam. Zato se je zgledoval po Coca-Coli in pričel neodvisnim polnilnicam prodajati zgolj sirup. Leta 1923 pa je bankrotiral, ker je nujno potreboval sladkor in ga je kupil po naviti ceni, ki je takoj zatem strmo padla. Vrnil se je v lekarno, blagovno znamko Pepsi pa so prevzeli drugi. Izumitelja najbolj priljubljenih pijač na svetu sta torej oba potegnila kratko. Živel kapitalizem.

Da sta najbolj priljubljeni pijači na svetu zakrivila ravno lekarnarja, ni nikakršno presenečenje. Dostop do najrazličnejših zelišč, eteričnih olj in podobnih substanc je bistvo tega poklica, učinkovine pa so mešali kot nekdaj coprnice. Eden takih je bil tudi Celeb Bradham, ki je izumil pepsi colo in pri tem za razliko od Pembertona vsaj za dvajset let obogatel, preden je leta 1923 zavoljo brezglavega nakupa sladkorja bankrotiral.